Male mišice, malo hujšanja

Najbolj mi je všeč, če lahko trditve preverim na lastni koži. Veljavnosti nekaterih trditev ne bom nikoli preizkušala sama, ker sem prevelika šleva, ali pa preveč pametna ... Najlažje je testirati trditve, ki so povezane s hrano in rekreacijo.

Vse skupaj se je začelo prejšnji teden, ko sem se zopet spremenila v hribovsko kozo in štiri ure (!) hodila po hribih okrog Slavkovega doma. Moj vodič seveda ne bo priznal, ampak najmanj dvakrat sva se rahlo izgubila ... Na srečo sva v pravem trenutku srečala domačine in jih povprašala za pot.

Pozno spomladanski gozd me je, kot vedno, popolnoma očaral in res sem uživala na potepu. Ker se je vse skupaj dogajalo med tednom, so bile poti prazne, kar je še povečalo čar. Videla sem, kako se dela oglje, z domačinko poklepetala o čemažu, si ogledala najmanj dve cerkvici. Mogoče so bile tri, saj sem na koncu, zaradi lahkote, že imela halucinacije.

Na srečo sva avto pustila pri Slavkovem domu, ki je bil, kot vedno, poln gostov. Privoščila sem si dolgo in izdatno kosilo. Še večji napad lakote sem pričakovala naslednji dan, saj sem ja hodila 4 ure! Pa tega impulza ni bilo. Zakaj ne?

Dokaj hitro sem ugotovila vzrok: hoja v normalnem tempu ne pospeši presnove (metabolizma). Zato se kalorije porabljajo samo tako dolgo, dokler hodiš (ali tečeš). Mogoče še niste slišali, čeprav že vrabci čivkajo: če želimo hujšati, se moramo ukvarjati s t.i. funkcionalno vadbo. To je mešanica najrazličnejših vaj, predvsem za moč, pa tudi za gibljivost in motoriko.

Že po polurnem treningu funkcionalne vadbe se presnova pospeši in lačni boste kot volk. Ta efekt traja najmanj 24 ur, kar pomeni, da v teh urah pospešeno porabljate kalorije in lažje hujšate. Razen, če se ne zasedite v Slavkovem domu ....

Danes na treningu (funkcionalne vadbe) je moj trener povedal nekaj zelo zanimivega. (Vse to mi je razlagal, ko sem delala vaje za tricepse, majhno mišico med komolcem in ramo, ki je pri ženskah zelo slabo razvita.)V bistvu je povedal nekaj zelo logičnega: če delamo vaje za majhne mišice, bomo počasi hujšali. Če krepimo velike mišice (npr. na stegnih), bodo te mišice porabile več kalorij in lažje bomo shujšali.

To je odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kako naj shujšate v trebuh. Saj poznate progesteronski telesni tip: vitke noge in roke, okrog pasu pa velik obroč maščobe. Shujšati samo v trebuh se ne da, okrepiti je treba mišice na rokah in nogah.

Naj-novici dneva: Tito in mladi kosi

Ena izmed naj-novic dneva je 35. obletnica smrti tovariša Tita. Spadam v generacijo, ki je še nosila titovke in pela pesmi kot je "Računajte na nas". Teh časov se spominjam z nostalgijo, ker so to bila leta mojega otroštva. Ne morem pa povedati, ali bi bila ta leta lepša, ali slabša, če bi jih preživljala v kakšni drugi državi, z drugim družbenim sistemom.

Naj-novica dneva iz Murgel pa je: trije kosji mladički so danes zjutraj zapustili gnezdo. Bili so "samo" trije, kar je zanesljivo posledica nizkih temperatur. Zato so lahko do konca (do prvega leta) ostali v gnezdu, saj so imeli dovolj prostora. Kot velika ljubiteljica živali in ker moram popraviti svoj ogljikovodični odtis, saj sem ta vikend letela v Frankfurt in nazaj, ne bom nergala o tem, kako so mi mladiči pokakali nove teracco plošče ...

Pozno popoldne je bila skleda s hrano že zopet prazna. Odločila sem se, da bom končno fotografirala mladiče, zato sem šla po ta velik fotoaparat in po hrano.

Slika je dokaz, da so v vrtu samo rožice, ki sem jih posadila jeseni in so preživele zimo. Sezonske rastline bom letos sadila pozno, saj so noči še vedno mrzle in se mi ne da pokrivati in odkrivati loncev.

Mama kosovka se je takoj odzvala na mojo prisotnost v atriju in prišla pogledat, kaj se dogaja.

Ata kos pa je kakšen meter vstran čakal, da se umaknem od posode s hrano. Da ne boš pozabila rozin, so govorile njegove pozorne očke!

Kot strašno pameten starš najprej nekaj rozin poje sam, potem pa si jih 5 do 6 naloži v kljun in z njimi odleti do gnezda. 

Ko sem se s fotoaparatom približala njihovemu zavetišču, so se mladički na ukaz ata kosa takoj skrili v gnezdo,  Po eni strani mi je njegova nezaupljivost kar všeč, kajti žival mora ostati žival, tudi če živi v bližini ljudi, drugače nastanejo težave.

Ko pa sem se s tisto veliko črno "stvarjo" odmaknila od gnezda, se je ata kos usedel na palico, ki jo uporablja samo on, pa še to takrat, ko želi pokazati, kdo je šef gnezda. Nato je hitro odletel po novo porcijo rozin ...

Tudi pred vhodom v naše poslovne prostore ni nič bolje, kar se sezonskih rastlin tiče. Jesenske zasaditve so še tako lepe, da mi jih je škoda zavreči. 

Kot vidite, sem se odločila za rumeno vodilno barvo, čisto v stilu kitajskega leta koze. In dodala še malo rdeče, da bo koza imela večjo moč.

Ena mojih ljubših zasaditev: trava, dve viseči mačehi in bršljan. Več je manj.

Kakšne alternative imamo?

Naročena sem na nekaj revij, od tega sta dve namenjeni osveščanju potrošnikov. Pred nekaj tedni sem celo razmišljala, da bi ju odjavila. Zakaj ju potrebujem? Saj me ne zanimajo vse vsebine. Ju sploh preberem dovolj natančno in izkoriščam znanje, ki mi ga dajeta?

Pa sem ugotovila, da so takšne revije nujno potrebne, da s svojo naročnino ne zadovoljujem samo svojih potreb (po informacijah), ampak tudi podpiram filozofijo, ki stoji za takšnimi revijami: zaščita potrošnikov. Če se bodo uresničili črni scenariji, bodo nam kmalu vladale korporacije in države bodo samo lutke v rokah kapitala. Takrat bodo neodvisne revije in organizacije edina prava zaščita pred poneumljanjem.

Seveda se ne strinjam vedno z vsem, kar preberem v revijah VIP in Ökotest. Ravno v aktualni številki Ökotest so kritično pisali o tem, ali potrebujemo prehranska dopolnila. Seveda pri tej temi nisem objektivna, saj prodajam izdelke za zdrav način življenja. Ampak, o tem, ali prehranska dopolnila potrebujemo, ali ne, po navadi pišejo in govorijo ravno takšni, ki so že na 100 metrov videti nezdravi.

Prehranskih dopolnil ne potrebujejo vsi, prav tako jih ne potrebujemo vedno - dokler smo zdravi. Ko pa se nam nabere nekaj simptomov in se zapletemo v komplicirano spiralo bolezni, prehranska dopolnila nujno potrebujemo. Takrat nam samo hrana ne zadošča več.

Najbolj zdrave ljudi, takšne, ki jim je koža sijala od zdravja, sem videla letos v Frankfurtu, na vegetarijanskem sejmu. Ampak, to so bili ljudje, ki se zelo, zelo veliko ukvarjajo s svojo prehrano, pa tudi z drugimi aspekti zdravega življenja.

Po obisku sejma in urah prebitih v zaprtih prostorih, da o prehojenih kilometrih ne govorim, se prileže počitek na obrežju reke Main.

Naročila sem kuhano vino (bilo je konec februarja), ker sem se prepozno spomnila, da Nemci ne znajo skuhati dobrega vina.

Obrok na letališču Frankfurt: ocvrt piščančji zrezek s krompirjevo solato, zraven pivo. To je bilo edino na jedilniku, kar ni vsebovalo mleka.

Moje najpomembnejše letošnje spoznanje je, da ima vsakdo neke obsesije. Vem, vem, sedaj si boste mislili, da sem res počasne pameti, če sem za to spoznanje potrebovala več kot 40 let. Ampak, mene ne zanimajo obsesije kot takšne, ampak, kako škodijo osebi sami in drugim v njeni okolici. Če je obsesija nekoga, da rad lika ali mora imeti po abecedi zložene začimbe, je to obsesija, ki je "neškodljiva".

Kam bi pa uvrstili obsesijo, ki škoduje zdravju? Ki škoduje tudi zdravju ljudi okrog nas?

Nimam pojma, kako sem iz revij prišla na obsesije. V moji podzavesti sem verjetno povezala obsesivne nasprotnike zdrave prehrane, prehranskih živil in zdravega načina življenja. Nimam rada fanatikov in ekstremov, vedno zagovarjam zmernost, podkrepljeno z zdravo kmečko pametjo. Ampak, ko se nam zdravje poruši, ko resno zbolimo, potem moramo poseči po drastičnih ukrepih. Drugih alternativ ni. V bistvu je - da bomo prehitro umrli.

Bo Vitalni moški osvojil slovenske moške?

Odločila sem se, da bom dokončen izbor sezonskih rožic naredila po prvomajskih praznikih. Ne da se mi jih kupovati že sedaj in jih pokrivati/odkrivati, ter skrbeti, ali bodo preživele hladne noči.

Navdih za letošnje kreacije sem poiskala v arhivu. Ugotovila sem, da so mi rožice lepše uspevale v tistem kitajskem letu, ki ima yin polarnost. Na primer, leta 2011 ali 2013. Torej bom letos zopet imela lepe rožice! 

Prizor iz septembra leta 2013 - morate priznati, da je rajsko ...

Lansko leto sem naredila veliko napako: v zemljo sem pozabila dati počasi topno gnojilo. Ker je bilo poletje vlažno, smo rože manj zalivali in s tem so dobile manj gnojila, ki ga dodam vodi za zalivanje. Rožice so bile vidno v slabšem stanju, manjše in manj bogato so cvetele. 

Že večkrat sem vlekla paralele med oskrbo rastlin in ljudi: oboji potrebujemo hranilne snovi, da smo v optimalnem stanju.

Tega bloga ne izrabljam veliko v komercialne namene, čeprav sem ga začela pisati kot poslovni blog. Mogoče vas celo premalo obveščam o novostih in koristnih izdelkih, ki jih imamo v spletni trgovini Avita. Kaj menite?

V teh dneh smo začeli prodajati dva nova izdelka: Čokoladni napitek Flavochino in Vitalni moški. Prvi izdelke je za dušico in popestritev pitja kavic Chi. Drugi izdelke pa je moj poskus, kako narediti slovenske moške bolj zdrave. Francozi na veliko pijejo Eliksir iz granatnih jabolk. Pri nas se ni obnesel. Italijani jedo pašto pri mami:) Nemci prisegajo na napitek Vitalni moški. Bo ta izdelek osvojil moška srca (in telesa)?

Flavochino smo nabavili, ker je enostavno dober in je odličen za mešanje s kavami Chi. Meni je najboljši, ko ga zmešam s toplim rastlinskim mlekom.

Flavochino - čokoladni napitek z magnezijem, odličen tudi, če ga zmešamo s kavo Chi.

Kakavov napitek Flavochino imajo radi tako otroci kot odrasli! Rahlo grenak kakavov napitek vsebuje kakavove flavanole, ki pomagajo ohranjati elastičnost krvnih žil in normalen pretok krvi, ter kalij in magnezij za delovanje živčnega sistema. 

Vitalni moški (MännerVital) je napitek z učinkovinami, ki jih potrebujejo moški, da (po)ostanejo vitalni

Napitek Vitalni moški z okusom kakava za prave moške. Vsebuje posebno veliko korenine maca, rastlinske izvlečke, vitamine, minerale (zelo pomembne krom, cink in selen) in sladilo ksilit. Za energijo, živce in imunski sistem ter vitalnost in plodnost sodobnega moškega. 

Moja deseta vrtnarska obletnica

Na današnji dan praznujem posebno obletnico: 27. 4. 2005 sem prvič stopila v vrtnarijo Reš in začela pot roželjubke. Padla sem direktno v roke Ruth, ki me je navdušila s svojim znanjem, prijaznostjo, kreativnostjo. Kaj vse sem v teh letih naredila narobe! Ko gledam prve kombinacije rastlin, se smejim svojemu neznanju. Nekaj je celo raslo! Imela sem divjo in bogato obdobje, ko smo se komaj prebijali med rastlinami.

Takrat sem bila vesela, da sem v korito posadila prave rožice, tiste, ki jih je predvidela Ruth. Če so tudi rasle, sem bila že čisto v transu. Sedaj pa pazim na vse: na lonce, postavitev na terasi, na skladje z ostalimi rastlinami, na energije, ki veljajo tisto leto ... Prav lepo je opazovati, kako se je obrestovalo branje knjig, obiski predavanj, strokovni nasveti v vrtnarijah, vrtnarski izleti ...

Poznate pravilo, da postanemo resnično dobri, če nekaj vadimo 10.000 ur? Ravno zadnjič sem prebrala, da je ta teorija ovržena, daj je pri določenih spretnostih zelo pomembna nadarjenost. Sem si kar oddahnila; če bi morala čakati še kakšnih 7.000 ur, da bi imela lepe zasaditve, bi prej obupala.

V arhivu sem našla te fotografije iz septembra 2005. Naredila sem jih s svojo prvo digitalno kamero HP Photo Smart C 850. Ste vedeli, da je HP nekdaj proizvajal tudi fotoaparate? Saj zasaditve niti niso takooo slabe. Tista divja, zaraščena faza je prišla kasneje, ko sem si domišljala, da že nekaj obvladam ...

P.S. (29.4.2015)

Danes zjutraj sem dobila sporočilo z naslednjo vsebino:

"Sedaj pa še malo picajzelstva, a ker je na blogu in javno, je po mojem pametno popraviti napako. Razen, če ni fora nekje drugje. Besedi "deveta obletnica" in "2005" ne gresta skupaj, vsaj ne leta 2015.

Res imaš lepe fotografije rožic!"

Najprej sem malo pihala od jeze, ker ne znam računati, potem pa se le odločila, da popravim naslov prispevka na blogu. No, tale "zlopamtilo" je se vsaj izmazal s tem, da je pohvalil moje fotografije iz leta 2005.