petek, 19. februar 2016

Nagradna igra na facebook!

S spletno trgovino Avita smo postali bolj aktivni na facebook-u. Že nekaj zelo simpatičnih člankov se je nabralo ...

Danes pa smo priredili prvo nagradno igro, ki bo trajala do 24.2.2016. Ker še nimamo zelo veliko všečkov, imaš zelo veliko možnost, da dobiš nagrado! Vprašanje je tudi zelo, zelo enostavno, zato čim prej klikni na Avita facebook in sodeluj.


Kako zelo pomemben je selen in zakaj, si lahko prebereš v članku Pomanjkanje selena

četrtek, 18. februar 2016

Glutamat je res tako škodljiv

Po tem, ko sem na blogu napisala, da v Šmarjeških Toplicah ne bodo več uporabljali glutamata (glutaminata), sem dobila kar nekaj vprašanj - ali je res tako škodljiv?

Na knjižni polici imam kar nekaj knjig, kjer kritični avtorji obravnavajo dogajanja v nemški živilski industriji, predvsem na področju pripravljene in predpripravljene hrane. Ker vsa ta podjetja delujejo globalno, veljajo vse ugotovitve tudi za nas.

V eni od teh knjig je celo poglavje posvečeno samo glutamatu. Grozljivo, kako škodljiv je. Zanimivo mi je bilo to, da ga v nizkih dozah nujno potrebujemo in da ga najdemo v živilih (v naravni obliki). Seveda pa se pojavi problem, ko ga tudi v stokratnih dozah zaužijemo v obliki prehranskih dodatkov. Samo zato, da nas pošteno nategnejo - dvakrat. Najprej v denarnici, nato pa še zdravstveno. Glutamat namreč omogoča, da v izdelkih uporabijo manj kakovostne surovine, ki so seveda cenejše. Nam zaračunajo polno ceno, kot da bi v konzervi ali vrečki res bilo pol kile mesa in ne samo 60 gramov, bogato začinjenih z glutamatom.

Številne študije, od leta 1960 naprej, so pokazale, kako škodljiv je glutamat za zdravje. Sindrom kitajskih restavracij so poimenovali reakcije na glutamat v hrani. Spekter simptomov je zelo širok, od "enostavnih" (glavobol, žeja, suha usta, vrtoglavica, otrplost v tilniku, tresenje, krči, rdečica na koži, potenje, srbečica, driska, srčna aritmija) do zelo močnih (migrene, neznosne bolečine, depresije), ki ne nastopijo nujno takoj, lahko tudi čez en dan.


Iz kitajskih restavracij se je glutamat razširil v našo hrano in še vedno ga veliko uporabljajo. Letna svetovna proizvodnja je  1,5 milijonov ton (1500000000 kg)! Glutamat povzroča tudi odvisnost (od hrane z glutamatom), zaradi njega se hitreje redimo, dela pa nas tudi bolj neumne - povečan vpliv na nastanek Alzheimerjevo bolezen (in verjetno na druge avtoimunske bolezni) je že dokazan.

Gluten je v vseh teh letih že izgubil nekaj sijaja, kljub enormnim prizadevanjem živilske industrije, da s študijami dokaže neškodljivost čudežnega praška. Zato boste na embalaži našli glutamat pod različnimi imeni:

  • glutaminska kislina (E620)
  • natrijev glutamat (E621)
  • kalijev glutamat (E622)
  • kalcijev glutamat (E623)
  • magnezijev glutamat (E624)
  • amonijev glutamat (E625
  • kvasni ekstrakt (izvleček)
  • začimba
  • fermentirana pšenica
  • aroma

Oznako kvasni ekstrakt uporabljajo tudi v ekoloških živilih, zato skrbno berite sestavine, če se želite izogniti glutamatu. Če jeste v restavracijah in menzah, ste pa tako obsojeni na glutamatski "napad".

Eden prvih člankov v naši spletni trgovini Avita je bil o glutamatu. Še vedno je aktualen: Glutaminat – »nepogrešljiv« prehranski dodatek.

Se sprašujete, zakaj je glutamat še vedno dovoljen, če je tako škodljiv? No, kaj mislite, zakaj?

torek, 16. februar 2016

Gluten - naš največji sovražnik?

Vsi, ki so se že kdaj postili, vedo, da je najpomembnejši čas postenja obdobje po postenju. Če ne jemo "po pravilih", lahko v zelo kratkem času izničimo vse pozitivne učinke posta.

Od mojega postenja s sadno-zelenjavnimi sokovi je minilo 12 dni in še vedno se prehranjujem "samo" s sadjem in zelenjavo (solato, stročnicami). Samo enkrat sem si privoščila krekerje in prejšnji vikend tortilje, ki so bile za moje črevesje pravi šok.

Čeprav sem kupila eko pirine tortilje brez kvasa jih pojedla malo, so v črevesju naredile pravo zmedo. Seveda, po dolgem času, natančneje po 24 dneh sem ponovno jedla gluten. Verjetno ste že slišali, kako dobro se počutijo nekateri, ki iz svojega jedilnika črtajo gluten. Nekateri tudi "čudežno" ozdravijo in si pozdravijo kronične bolezni.


Nas bo gluten predčasno spravil v grob?

Mislim, da gluten sam po sebi ni nič sporen, ampak preveč ga pojemo. Na splošno pojemo preveč ogljikovih hidratov (OH) in sladkorjev. O tem lahko veliko preberemo na spletu in v knjigah. Pravkar berem knjigo Prežgani možgani s podnaslovom Presenetljiva resnica o žitaricah, ogljikovih hidratih in sladkorju - tihih ubijalcih vaših možganov. Ko se združita duhovit avtor (dr. David Perlmutter) in duhovit prevajalec (Branko Gradišnik) je knjiga prava poslastica tudi z jezikovnega vidika.

Na moji knjižni polici je tudi nemško obvezno čtivo na to temo: Leben ohne Brot (Življenje brez kruha, avtor Wolfgang Lutz), ki se je ogljikovih hidratov (sladkorjev) lotil še bolj poglobljeno in znanstveno.

Vsejedci, ki še nikoli niso poskusili, kako je živeti brez glutena (z malo OH in sladkorjev) si ne morejo predstavljati, kakšen pozitiven učinek na telo ima takšna vrsta prehrane. Predvsem je opazen vpliv na možgane, kar zelo dobro opisuje dr. Perlmutter.

Seveda se preventiva bolj slabo trži, zato se bodo za takšen način prehranjevanja odločili predvsem tisti, ki že imajo zdravstvene težave. No, mogoče bi vseeno raje malo pohiteli in začeli slabe OH in sladkorje že sedaj nadomeščati z zdravimi, še preden dobite Alzheimerjevo bolezen.

nedelja, 14. februar 2016

Kam se vračamo?

Res ne vem, kaj je z mano, ampak vsa tale "pocukrana" sporočila za Valentinovo se me niso čisto nič dotaknila. Nekaj besedil je bilo v redu, večina pa praznih, klišejskih, že slišanih ... Verjetno sem (zopet) preveč nestrpna in bi rada, da se v odnosih med moškim in žensko končno zgodijo odločilni premiki.

Kaj bi si želela? Predvsem iskrenosti. Kar bi avtomatsko pomenilo, da bi se ljudje na veliko začeli ločevati. Ne, to ne bi bilo nič slabega, saj bi se jih večina zopet poparčkala - samo z drugim partnerjem.

V soboto sem bila na prireditvi Ljubezen od A do Ž: osem različnih strokovnjakov za partnerske odnose je pol ure govorilo o ljubezni, varanju, spoznavanju, zasvojenosti, zaljubljenosti, toksičnih odnosih, zapeljevanju, avtentičnemu partnerstvu, zablodah, spolnosti naših babic in dedkov.

Moram reči, da je ravno zadnja tema, o kateri je govorila Milena Miklavčič, avtorica knjige Ogenj rit in kače niso za igrače, pri meni pustila največji vtis. O vseh ostalih temah sem že veliko slišala, o prvinskem pojmovanju spolnosti, še ne tako dolgo nazaj, pa bolj malo. Ste vedeli, da so še dve generaciji nazaj (Milena Miklavčič je intervjuvala ženske, ki so bile mlade v letih od 1900 do 1960) seksali kot živali? Tako po dolžini odnosa, kot pogostosti in položaju? Od zadaj, na hitro, tudi po 5 krat na dan. To je bila pravica moškega, ženska je pa morala potrpeti. Ali se namazati s svinjsko mastjo "tam spodaj", da ni bolelo.

Na to, kako dobro nam gre in kako zahtevne smo postale ženske, nas je opozorila tudi predavateljica. Sedaj je že "politično" nekorektno, če vsakokrat ne doživiš orgazma, naše babice pa so bile v odnos bolj ali manj prisiljene. Večkrat na dan.


Takrat so bili pač takšni časi, bo kdo rekel. Da, bili so drugačni časi, vendar so se vse te slabe izkušnje, kar je milo rečeno, saj so bile grozne, karmično prenesle na naslednje generacije. Ob meni je sedela mlada ženska, stara okrog 30 let, ki je ob pripovedovanju zgodb Milene Miklavčič skoraj zlezla pod stol. "Ne, groza, kako, fuj ...?!" se je slišalo z njene strani.

Formalno in v praksi se je na področju spolnosti marsikaj spremenilo in to v relativno kratkem obdobju nekaj desetletij. Tudi zaradi obeh prvih svetovnih vojn, ko so ženske morale prevzeti nekatere moške vloge in si s tem okrepile položaj. Nam je zelo pomagal socializem s parolo "vsi smo enaki", to je treba jasno in glasno priznati.

Ko poslušam grozljive zgodbe o posilstvih in seksualnih nadlegovanjih, ki so jih zagrešili begunci (migranti) po Evropi, se sprašujem: se vračamo nazaj? Nam bo odvzeto to, kar smo si ženske s trudom priborile? Svobodo, enakopravnost, pravico, da razpolagamo z lastnim telesom? Se bomo vrnile 80 let nazaj, v dobo naših babic? Je bilo njihovo trpljenje zaman?

Ko pomislim na to, da mi bodo neki tujci lahko grozili, me nadlegovali, prestrašili ali še kaj hujšega, postanem zelo jezna. Tako jezna, da me mine vsa solidarnost in empatija do pomoči potrebnih.

Vedno pravim, da če bi moški imeli boleče menstruacije, bi že zdavnaj iznašli perfektno zdravilo za takšne bolečine. Med menstruacijo bi imeli dela prost dan in posebne masažne stole na delovnem mestu, ki bi bili davčno priznani. Ker pa menstruacijo dobijo ženske ... Bi vrli politiki hitreje in bolj ostro ukrepali, če bi migranti posilili in nadlegovali moške?