Prikaz objav z oznako Ljutomer. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Ljutomer. Pokaži vse objave

sobota, 16. julij 2016

Sprehod po ljutomerskem vrtu

Ko sem na obisku pri mami, si vedno ogledam njen vrt. Letošnja podoba (tudi sosednjih) vrtov je zelo zanimiva, saj nekatere rastline zelo dobro uspevajo, druge pa životarijo. Kako je pri vas?


Mamini paradižniki so ogromni in rodni. Ji kar zavidam ...



Na sliki je janež, meni pa je s kumaricami (vloženimi, pocanimi) bolj všeč koperc. 



Nekdo je na gredico posadil tudi hortenzijo. Lepo!


Tudi koloradskemu hrošču je všeč hortenzija ...


Moja dlan in mamina jagoda




V Prlekiji je močno deževalo, zato se sadike blatne. Meni je bil všeč kontrast med blatnimi listi in "čistim" cvetom. Kot v realnem življenju, a ne?


Še ena yin-yang kombinacija: mehka čebula in zbita prst.


Visoko, visoko k nebu, prosti soncu grem ...


Moja nečakinja - komentar ni potreben, a ne?

četrtek, 4. junij 2015

Ljutomerski vrtički se predstavijo

V teh dneh krmarim med evforijo in obupom, med blokiranimi možgani in genialnimi prebliski, med fizičnimi aktivnostmi in zdravstvenimi težavami. Res se ne morem pritoževati, da mi je dolgčas.

Dodatno me zaposlujejo feng shui projekti. Usoda mi je zopet pripeljala same zanimive in ob njih uživam skoraj do ekstaze. Mi pa vzamejo veliko časa, zato sem v zadnjih dneh vedno delala nadure. Ravno sedaj sem končala z enim in v Izolo sporočila navodila za pleskarja.

Pridno sem tudi delala na gredicah okrog poslovne zgradbe v Murglah - vse sem dokumentirala, fotografije kmalu pridejo, brez skrbi. Še posebej je zanimiva gredica na severu, ki sem jo uredila po pravilih feng shuija in periode 9.

Spomnila sem se, da imam v arhivu fotografije z maminega uporabnega vrta. Tako zelo je popularna samooskrba, pa vendar je v Ljutomeru vedno manj vrtov. Pa ne zato, ker jih občani ne bi želeli obdelovati, ampak zato, ker ni prostora. Moja mama še ima košček zemlje, kjer preživi veliko časa od spomladi do jeseni. Pa ne gre samo za pridelke, ampak tudi za izmenjavo novic, druženje in socialne kontakte.

Vedno, ko vidim te mestne vrtičke, ki se ob vsakem novem bloku skrčijo, se sprašujem, zakaj občinska oblast načrtno ne poskrbi za vrtičke. V Prlekiji, pa ne samo tam, bi bili ljudje hvaležni, če bi namesto v bližnji Mercator šli iskat paradižnike na svoj vrt. Bi morali občani sami zahtevati površine za vrtičke? Je bila prej kura ali jajce?




To je ena izmed številnih "potomk" hojhere, ki sem jo posadila na očetovem grobu. Lepa, odporna sorta in prav s ponosom jih pogledam, vse te rastlinice, ki gredo od rok do rok.


Mama še vedno zbira semena, če ji je zelenjava všeč.


Če se med bivanjem v Nemčije česa nisem mogla navaditi, je to drobnjak. Pa ne vem, zakaj, ampak zdi se mi neka slaba kopija česna, podoben čebuli. Nimam pojma, zakaj ga ne maram.


V ozadju je blok, kjer sem preživela otroštvo.


Mljask, kar sline se pocedijo ...


Meni popolnoma neznana rožica - tako je grda, da je že lepa ...


Kljub pomanjkanju prostora, ima skoraj vsaka vrtnarka posajene rožice ali začimbe.


Ker "Hotel Grm", kjer se zbirajo mama in prijateljice, še ni bil dokončno pripravljen za predstavitev, sem fotografirala kotiček za sedenje ob vodni pumpi.



Kmalu bo cvetelo 



"Kje pa si to našla?" me je vprašala mama, ko sem ji pokazala slike. Tam na začetku, na desni, se je glasil odgovor.

ponedeljek, 3. november 2014

V Prlekiji brez diete

Bila sem v Prlekiji. Tokrat ne bom napisala besedila, zgodbo si s pomočjo fotografij sestavite sami.

P.S.
Da, od danes sem na strogi dieti.









torek, 7. oktober 2014

Stara - nova ljutomerska županja

Zelo podpiram ženske v politiki in trdno sem prepričana, da bi bilo v Sloveniji (na svetu) lepše, če bi več žensk imelo politično moč. Zato sem se razveselila novice, da je dosedanja Ljutomerska županja Olga Karba dobila  63,91 odstotka oddanih glasov. Tudi njena lista se je dobro odrezala, zato upam, da bo v drugem mandatu lažje delala.

Čeprav sem pred točno 30 leti odšla na šolanje v Maribor, še vedno z enim očesom spremljam dogajanja v rodnem mestu. Županjo sem v živo videla šele letos, na bučijadi na Stari cesti. Prijetno me je presenetila s svojim kratkih govorom. Tako je, bila je kratka, prisrčna, avtentična, vzpodbudna. Morate vedeti, da ljutomerskemu županu ni lahko, daj občino sestavljajo meščani in kmetje (zelo karikirano povedano), ki imajo zelo različne potrebe in interese. Prebivalci centra mesta si želijo lepe ulice, zanimive prireditve in brezplačno kopanje na bazenu, ruralni del pa kanalizacijo, obnovljeni gasilski dom in svojo šolo za 25 otrok.

Moj vtis je, da dosedanja in bodoča županja zna delovati povezujoče, prejšnjim županom (moškim, seveda) pa to ni uspevalo. Čestitam ji za zmago in upam, da bodo na grdem Glavnem trgu kmalu rasla velika drevesa, kot pred obnovo. No, a vidite, meščani si pač želimo v mestu več narave.


Stara - nova ljutomerska županja Olga Karba

(naj vam prišepnem, da zna županjina tašča, ki je "čisto slučajno" soseda moje mame, speči najboljše bučne pogače na svetu - za recept se še borim ...)

ponedeljek, 30. december 2013

Grdo-lepi Lotmerk

Najprej informacija za nepoučene: Ljutomer se po prleško imenuje Lotmerk. To nista dva kraja, kot so dolgo časa mislili mojo sošolci.

Za božič sem bila doma, seveda je bilo lepo, kaj sploh sprašujete. Vse je bilo dobro: hrane ne preveč ali premalo, darila ne prevelika ali premajhna. Po božičnem kosilu sem se odpravila na sprehod s fotoaparatom. Ugotovila sem, da je lepih motivov po mestu bolj malo, zato sem iskala tudi manj lepe. Kar nekaj jih je ...

Na moje glasno razmišljanja, ali naj nekaj grdih motivov pošljem županji na občino, me je mama hitro poučila: ni treba, saj ima županja sama oči!

Tako, pa bodo lepe in manj lepe kotičke glavnega mesta Prlekije, videli vsi, razen ljutomerske županje ...


Kot sem se že nekajkrat razburjala: Glavni trg je po obnovi grd. Nekaj časa je bil zaprt za promet, potem pa so pot na sliki zgoraj zopet odprli in hitro uničili tlak. Jasno, podlaga ni bila dimenzionirana za motorna vozila, ampak pešce. Zato je trg že nekaj časa zaprt, ker obnavljajo tlakovce.


Za primerjavo: podoba Glavnega trga leta 1968 - na sliki levo in desno manjkajo veliko kostanji

Mimogrede, v Ljutomeru imamo tri trge, poleg Glavnega še Starega in Miklošičevega. In dve železniški postaji - ja, dve! In dve reki, kar sem tudi že dokumentirala. Hej, imamo tudi dva parka in dve osnovni šolo (eno s prilagojenim programom). In dve telovadnici ... OK, dosti hvaljenja. Ne, temu se reče lokalni patriotizem, ha,ha.



Dokaz, kako lepe fasade lahko kmalu postanejo grde. Me prav zanima, ali imajo lastniki lokalov dovoljenje za klimatsko napravo.


Obnovljeni tlakovci - bodo zdržali obremenitve avtomobilov?



Če za nekdaj lepe meščanske zgradbe nihče ne skrbi, začnejo propadati. Tako je tudi pri nas, ljudeh.


Letos smo praznovali 200 obletnico rojstva tega velikega jezikoslovca.




Ja, prav imate, poškodovani tlakovci ...
 
Naj na tem mestu napišem nekaj o prometu v majhnih mestih. V evropskih mestih so že najmanj deset let pred nami (empirično) ugotovili, da je zapiranje majhnih mest za promet zelo slabo. Zakaj? Ker začnejo propadati. Trgovine na obrobju mesta nudijo "brezplačna" parkirna mesta, v centrih pa jih je premalo in še plačljiva so. Ljudje (na žalost skupaj z avtomobili) prinesejo v mesto energijo. Če je ni, mesto umre.
 
Zato so mesta morala omiliti parkirni režim in ponavadi so se odločila za brezplačno parkiranje s parkirno uro. Za center Ljutomera, kljub takšni ureditvi, nisem optimistična, ker je enostavno grd, neprijazen, nehuman ...
 
Ko sem se sprehajala po njem, sem podzavestno določala mesta, kjer bi posadila drevesa. Če bi bilo sajenje dreves bolj preprosto, bi organizirala nočno gverilsko akcijo. Potem pa se z drugimi privrženci z verigo priklenila na drevesa, da jih ne bi izkopali. 



Te zunanje električne napeljave me spominjajo na Japonsko. Tam jih imajo zaradi potresov, da jih lažje popravijo. V Ljutomeru pa verjetno zaradi estetike ... Ja, to bo ...


 
Da ne boste mislili, da sem fotografirala fasado zapuščene stavbe. Ne, v njej deluje ena od dveh ljutomerskih gostiln. Hmmm, dveh cerkva pa nimamo ...



Fotografija je nastala v "velikem" parku, kjer je bil 9.8.1868 prvi slovenski tabor. Prišlo je 7.000 ljudi in zahtevalo zedinjeno Slovenijo.


 
Zanimivo pri tej fotografiji je samo to, da sem jo naredila brez stojala - moderni fotoaparati res delajo čudeže.