sobota, 8. februar 2014

Kaj in kje početi v letu 2014?

V letošnjem kitajskem letu je konj veliki vladar (Grand Duke). Njegov položaj na kompasu je na jugu, natančneje med 172 in 187 stopinjami. Ta del (v hiši, stanovanju, poslovnem prostoru, parceli) morate letos pustiti pri miru. Veliki vladar ne želi, da ga nekdo vznemirja in utruja. Letos vlada on, zato bo on odločal, kaj bo počel.

V kitajskem zodiaku nasproti konja leži podgana, ki predstavlja njegovo opozicijo. Seveda, podgana konju ne bo dala miru, to je ja smisel opozicije, zato bo na tej osi nastalo veliko težav in konfliktov. V Tai Sue (tako se imenuje ta metoda, ki jo pravkar opisujem) rešitev poiščemo na značilno kitajski način - zvito in indirektno. Žival, ki bo zanesljivo dražila velikega vladarja leta (konja), zaposlimo z bolj zanimivim soigralcem.

Podgana se zelo rada povezuje z volom, pridnim, delovnim, poštenim in stabilnim volom. Vsi tisti, ki so rojeni v letu podgane, bi morali letos obvezno nositi obesek iz žada s podobo podgane (najbolje na rdeči vrvici okrog pasu). Razen, če jim vol škoduje po drugih kriterijih iz kitajske astrologije.

Moj učitelj feng shuija, mojster Chan, zelo upošteva to metodo, zato letos ne bo potoval v smeri konja, podgane in vola. Prav tako ne bo ničesar delal v hiši na področju konja, dele tlorisa, ki mu vladata vol in podgana, pa bo še posebno skrbno čistil (ne pa prenavljal).

Še smeri:

- konj: 172,5 - 187,5 stopinj
- podgana: 352,5 - 7,5 stopinj
- vol: 22,5 - 37,5 stopinj

Poglejte si na atlasu, v katere dele sveta letos ni priporočljivo potovati - izhodišče je kraj, kjer živite.


Naj vas ne zmede prikaz na sliki: sever je še vedno tam, kjer ste navajeni, samo prikaz je obrnjen za 180 stopinj - tako smo v feng shui pač navajeni.

četrtek, 6. februar 2014

Lahko si začnemo čistiti jetra

V torek sem bila nenavadno nemirna, kar tako, brez razloga. Krivdo sem že pripisala predčasnemu PMS, čeprav ni bilo klasičnih simptomov. Včeraj je bilo že malo bolje, zato se nisem pretirano ukvarjala z razdražljivostjo in nestrpnostjo.

Danes zjutraj sem v postelji opazila, kako svetlo je že ob sedmih. Seveda, kmalu se bo začela pomlad!

(Ta misel mi sicer ni pomagala, da bi vsa sveža skočila iz postelje, potrebni bi bili drugi impulzi ...)

Vsa ta opažanja so se sestavila v sliko, ko sem z nemškimi e-novicami dobila članek o čiščenju jeter. O joj, kako sem lahko pozabila, 4. 2. 2014 se je po kitajskem koledarju začela pomlad , ki ga upoštevajo tudi v tradicionalni kitajski medicini, bioresonanci in homeopatiji.

Vstopili smo v mesec, ki mu bo vladal ognjeni tiger, marca pa ognjeni zajec. Tiger in zajec spadata v element les, tako kot jetra, zato sta idealna meseca za čiščenje jeter. Dolgo nisem razumela, zakaj jetra čistimo z grenkimi snovmi, če pa k elementu les spada kisel okus.

Grenka živila spadajo v element ogenj, ki je v ciklusu petih elementov nasledi les. Z ognjem torej iz jeter "potegnemo" slabo energijo. Element les je zelo zanimiv, saj mora dobiti ravno prav vode in ognja, da dobro deluje. Tisti, ki v sebi nimate veliko ognja, boste se februarja težje pripravili do tega, da bi si čistili jetra. Raje počakajte na marec, ko bo že bolj toplo.


Do takrat pa lahko jetra podpiramo pri čiščenju z grenko hrano, čaji in grenčicami. Ker imata letos tako tiger kot zajec v sebi že ognjeno komponento, bosta oba meseca idealna za čiščenje jeter.

Iz spletne trgovine Avita pa vam za čiščenje jeter priporočam izdelek Koloidni minerali - grenkega okusa, zelo praktični in enostavno za uporabo:



Koloidni minerali so tekoča mešanica naravnih mineralov in elementov v sledeh. V mešanici je več kot 70 različnih elementov, ki imajo posebno, koloidno sestavo (delci mineralov so manjši kot 0,001 milimetra) in telo jih lahko zelo dobro absorbira.

Pridobivajo jih iz rastlinskih usedlin, ki se nahajajo globoko v zemlji. Koloidni minerali so zato zelo čisti, saj niso obremenjeni z okoljskimi strupi.

Ne vsebujejo umetnih dodatkov, konzervansov, umetnih arom in niso gensko spremenjeni.

torek, 4. februar 2014

To je moje naslonjalo za roke!

V nemškem rumenem dnevniku Bild so pisali o tem, komu pripada naslonjalo za roke med letalskima sedežema. Na kratkih letih lastništvo naslonjala ni tak problem, pri dolgih letih in nevzgojenih sopotnikih pa se lahko razvijejo prave borbe za prevlado, so napisali.

Možnosti:

1. Naj mlajši odstopi naslonjalo starejšemu?
2. Naj dobi več naslonjala za roke tisti, ki sedi na sredini (pri treh sedežih v eni vrsti)?
3. Naj dobi naslonjalo debelejši od obeh?
4. Pripada naslonjalo tistemu, ki je nanj najprej položil roko?

Ne boste verjeli, zaradi naslonjala prihaja v letalu do velikih scen. Pravil ni, pri sporih pa odloči kapetan letala.


Le kdo se bo usedel poleg mene?

Najboljša rešitev je delitev naslonjala (eden spredaj, drugi zadaj), ali časovni "zakup" naslonjala za roke. Med normalnimi ljudmi se takšno pravilo vzpostavi spontano, z verbalno ali neverbalno komunikacijo.

Tema mi je zanimiva, ker sem o delitvi naslonjala za roke razmišljala prejšnji teden v kinu. Lahko poenostavimo in rečemo, da agresivnost pri posedovanju naslonjala pove, kakšen je značaj osebe?

Kakšne so vaše izkušnje? Kam daste roke v kinu ali gledališču?

nedelja, 2. februar 2014

Nostalgično z Dunaja

Prav čuden vikend je za nami. Led in dež sta nas zopet opozorila, kako odvisni smo od vremena. Nekateri ne bodo mogli v službo, otroci ne bodo šli v šolo, nekatere zebe, ker nimajo elektrike. Škoda na drevesih bo ogromna, že v vrtu se bojim za nekatere rastline, ali se bodo polomile. Sedaj se jih ni dobro niti dotikati, tako krhke so.

Ptičke pridno zalagam s hrano, tako da me obiskujejo majhni in veliki ptiči. Ampak, ata kos jim pogosto pokaže, kdo je šef krmilnice. Zdaj imajo celo dve krmilnici, da bo ja mir. Zanimivo, po nasvete bralke bloga sem jim dala tudi polento, pa je ne marajo preveč. Ponavadi prideta dva debela goloba in pojesta ostanke, ki jih drugi ptiči niso hoteli.

Malo z nostalgijo sem pregledovala fotografije z Dunaja. Obiskala sem ga lani v začetku maja in imela izredno natrpan program. Po slikah se vidi, da sem preveč hitela, zato z njimi nisem zadovoljna. Dunaj mi je bil všeč, zato bom zanesljivo šla še enkrat, ali dvakrat, ali ...


Mesto ima toliko lepih arhitekturnih detajlov, da je sprehod po Dunaju pravi užitek


Zelo sem uživala v Albertini, od vseh znamenitosti mi je bila najbolj všeč - no, mogoče ji lahko konkurira Sissijina garderobno-telovadna soba.


Park okrog Schönbrunna me je kar malo razočaral, tudi zasaditve so skromne. 


Premalo sem fotografirala te lepe konjičke, res bom morala še enkrat na Dunaj - še letos, v letu konja.