Katera živila niso dobra za obolelo ščitnico

Po vsakem postu je potrebno postopoma dodajati živila, drugače pride do (prebavnih) težav in lahko se hitro izniči učinek posta. Peti dan po postu je moj jedilnik še vedno veganski, od OH jem samo krompir in riž (v zelo majhnih količinah).

Dodajanje živil na jedilnik je tudi priložnost za testiranje, katera živila nam ustrezajo. Sama sem doživela zelo zanimivo izkušnjo z brstičnim ohrovtom.

Že nekaj časa sem nameravala objaviti seznam živil, ki jih ni dobro jesti pri težavah s ščitnico, še posebej pri Hashimotu (avtoimunska bolezen ščitnice). Tudi za ostale avtoimunske bolezni je seznam zelo uporaben ...

Odsvetujejo se: 

• gluten
• mleko in mlečni izdelki
• jajca
• soja
• gobe
• alkohol
• fižol
• stročnice
• določena vrsta zelenjave (seznam spodaj)
• sladkor (tudi med in agavin sirup)
• živila iz konzerv
• kava
• živila z visokim glikemičnim indeksom
• žitarice (tudi ajda in riž)
• oreški
• semena

Če se sprašujete, kaj naj ljudje potem sploh jedo, počakajte z vzdihovanjem in si oglejte seznam, katera zelenjava ni dobra pri ščitnici (avtoimunskih boleznih):

• Zaradi gorčičnih olj: cvetača, zelje (belo, rdeče), brokoli, kitajsko zelje, vrtna kreša, kodrasti ohrovt, kapucinska kreša, koleraba, repa, brstični ohrovt, ohrovt, redkev, čebula.
• Zaradi  cianovodikove kisline: laneno seme, limski fižol, sladki krompir, maniok, prosa.
• Zaradi flavonoidov: soja, leča, črna detelja, arašidi, indijski oreški, orehi.

Moja izkušnja: nekatere od zgoraj naštetih živil res slabo prenašam - pa tako rada jih imam. Ampak, če po njih pride do reakcije in se še dva dni slabo počutim, potem nima smisla, da jih jem. Nekatera živila lahko pojem v manjših količinah in samo občasno.

Med postom se telo tako navadilo na živila, ki jih ni na spisku, da mi je po manjši porciji brstičnega ohrovta (popraženega s porom) začelo "utripati" okrog ščitnice, pospešil se je pulz in težje sem dihala. Grrr ...

Naravni viri joda

Seveda je najbolje, da jod poiščemo v živilih. Japonci so res svetovni prvaki pri količini zaužitega joda. Priporočeno je, da vsak dan pojemo 0,2 mg joda (oz. 200 mikro gramov). Japonci ga dnevno pojedo 1 do 13 mg, Nemci 0,07 mg (za Slovenijo nimam podatkov, smo pa kar podobni Nemcom).

Že leta 1928 so izmerili, da ščitnica VSEBUJE 10 mg, celotno telo pa 52 mg joda. Po današnjih ocenah za normalno delovanje ščitnice porabimo 30 % celotnega vnosa joda. Ker imamo različno gensko sestavo kot Japonci, se je treba dodajanja joda lotiti preudarno, predvsem pa postopoma. Zelo narobe bi bilo, če bi se začeli basati z morskimi algami in ribami. Naša ščitnica bi nam lahko zelo zamerila!

Nemški zdravnik Jochen Armbruster pravi, da so v njegovi ordinaciji naredili več kot 5.000 testov joda in kar 90% pacientov je imelo premalo joda v telesu.

Preden posežemo po različnih dodatkih za zviševanje joda, ga lahko "poiščemo" v hrani. Seveda pa se, ob sedanjih razmerah v morju, takoj pojavi dilema: je morska hrana še dovolj zdrava? Kaj pa težke kovine, plastika, drugi strupi?

10 živil, ki vsebujejo največ joda (več kot 0,1 mg na 100 g živila):

- polenovka
- plošča (navadna ali morska)
- rakci
- gojeni losos
- škampi
- jastog
- pokrovače
- morske alge
- klapavice
- divji losos

Prvič sem sama popekla škampe. Bili so odlični!!! Samo kislina je manjkala, ker sem jih zalila s presladkim vinom.

Škampi s česnom, čilijem in peteršiljem, polenta in patišon bučke s čebulo in kaprami.

Težave s ščitnico: kaj ne smemo jesti

Že tri tedne ne uživam glutena. Ugotovitve: takšna prehrana mi zelo ustreza, treba pa je biti zelo kreativen pri sestavi jedilnika. Ampak, iskanje novih kombinacij mi je v izziv - razen, ko sem zelo lačna ...

Razlogi za takšen jedilnik so bile prebavne težave in rada bi čim dlje ohranila zdravo ščitnico. Nabavila sem si kaj nekaj knjig o ščitnici (predvsem o avtoimunski bolezni ščitnice Hashimoto), ki jih počasi berem. Naletela sem na zanimiv seznam, katera ZELENJAVA je pri obolenju ščitnice lahko problematična, pa tudi druga živila so na njem. 

Seznam je zanimiv zato, ker sem že sama opazila, da mi ta živila povzročajo težave.

- brokoli
- zelje
- cvetača
- brstični ohrovt
- koleraba
- repa
- redkev
- kreša
- proso
- soja
- kravje mleko
- jod
- gluten

Poleg vseh naštetih, se je treba izogibati živilom, ki dvigujejo histamin:

- kakav (čokolada)
- svinjsko meso
- vse fermentirane jedi (kislo zelje in repa)
- rdeče vino
- siri (čim starejši so, tem bolj so škodljivi)
- prekajene ribe in meso
- paradižniki
- morski sadeži (lignji, školjke)
- jagode (preprečujejo prebavljanje histamina)

Najpomembnejše pa pride na koncu: ne smemo jesti živil, ki nam povzročajo alergije ali intoleranco. 

Vem, vem, vprašali se boste, kaj potem sploh lahko jemo. Mogoče je zapletena sestava jedilnika pri oboleli ščitnici vzrok, da je toliko ljudi (predvsem žensk) preutrujenih, predebelih, nenaspanih, depresivnih.

Po mojih izkušnjah je ustrezna prehrana najpomembnejša, šele nato pridejo tablete (T3 in T4). Če ne uredimo prehrane (ter določenih mikro in makro elementov), potem nam bodo doze hormonov samo zviševali, mi pa se bomo vedno slabše počutili. Že ko se pojavijo prvi simptomi, da ščitnica premalo deluje, je treba prilagoditi jedilnik. Dlje časa čakamo, višje doze hormonov nas čakajo.

Poskus z glutenom

Že več kot 15 let spremljam debate o glutenu. Ne samo v zvezi s celiakijo, ampak tudi z intoleranco in krvnimi skupinami.

Do pred kratkim sem mislila, da kar dobro prenašam gluten, manj pa večje količine ogljikovih hidratov. Bolj, kot sem opazovala svoje reakcije na živila z glutenom, bolj sem postajala prepričana, da mi gluten slabo dene.

In sem naredila poskus. Jesti brez glutena ni tako zelo preprosto. Ampak je šlo, "zdržala" sem 4 dni. Nato sem pojedla manjši kos kruha (z glutenom) in juho, ki je bila zgoščena z moko. Količina glutena ni bila velika, kar pa ni preprečilo mojemu telesu, da ne bi burno odreagiralo.

V črevesju se je marsikaj dogajalo, prebava je bila prehitra in nepravilna. Najbolj pa me je šokiralo, kako so reagirali možgani: naslednje jutro sem se zbudila s t. i. zamegljenimi možgani - slaba koncentracija, slab spomin, težko logično mišljenje, motnje vida ... Tudi sklepi so me boleli (po celem telesu) in manj sem bila gibčna.

Kaj sem se naučila iz tega samo-poskusa? Hja ... gluten mi škoduje! Nekje sem prebrala, da imajo današnja žita tudi do 100 x več glutena kot pražita. Ni čudno, da tako masovno razvijamo intoleranco na gluten.

Zadnjič je moja terapevtka za bioresonanco komentirala, da smo vsi, s krvno skupino A, slej ko prej obsojeni na prehrano brez glutena. Še bolje je, če ne jemo nobenih žitaric in stročnic, tudi riža ne. Ker A-jevci ne smemo jesti veliko mesa in mlečnih izdelkov, si lahko mislite, kaj ostane: zelenjava. Od OH še najbolje prenašam krompir, ampak tudi tukaj ne smem pretiravati.

Da je drugače samo vprašanje časa, kdaj se bo "gluten" usedel na ščitnico, da bo začela premalo delovati, je dodala terapevtka. Kaj naj dodam k tem modrim besedam? Izumljam nove recepte, danes sem jedla ajdovo kašo, zraven pa popečeno čebulo, tržaški radič in vložene posušene paradižnike. Bilo je odlično!