Kako si napolniti prleške celice

Po vrtnarski soboti sem mami predlagala, da greva v Jeruzalem. Na vrhu vinogradnikih hribčkov je pošteno pihala in listi še niso obarvani v jesenske barve, ampak, naju to ni motilo. Po cesti od Ljutomera do Jeruzalema sem vozila počasi, da je lahko mama opazovala, kaj se je spremenilo od zadnjega obiska. Pozna skoraj vsako hišo in slišala sem veliko novic (o ljudeh, ki jih nič ali malo poznam, ampak nič za to, obe sva uživali).

Pogled s parkirišča pri Dvorcu Jeruzalem:

Ta hiša je bila dolgo v sramoto ljutomersko-ormoškim goricam, potem pa so jo končno obnovili in nastalo je nekaj zelo lepega - Dvorec Jeruzalem. Na terasi, pred vhodom, je zelo prijetno posedeti, saj je zaščitena pred vetrom. Priporočam polsladko vino rumeni muškat, enostavno popoln je. 

Tudi prodajalna s spominki je vredna ogleda. Kaj vse boste našli" Zelo bogato je založena in to s kakovostnimi izdelki. Lahko boste tudi kupili vino, jaz sem mobile s štorkljo.

Park okrog dvorca ni v dobrem stanju, kar je škoda. Z zelo malo truda bi ga lahko naredili privlačnega. Ta park smo si ogledovali že v mojih otroških letih kot veliko znamenitost. Na žalost se ne spomnim, kako je takrat izgledal. 

Veste kaj je pozitivnega pri tej cerkvi? Ne zvoni. Tiho je kot miška. 

Na sončni terasi sva z mamo spremenili načrte in se odpravili v Svetinje, kjer so pokopani moji stari starši. Potem pa na kosilo v Taverno, na dobro kosilo in kostanje. Moje prleške celice so se napolnile z energijo in lahko sem se vrnila v deževno Ljubljano.

V Prlekiji brez diete

Bila sem v Prlekiji. Tokrat ne bom napisala besedila, zgodbo si s pomočjo fotografij sestavite sami.

P.S.
Da, od danes sem na strogi dieti.

Kdo je na sliki?

Za tiste, ki trenutno spremljate resničnostni šov na eni izmed slovenskih televizij, bo vprašanje zelo enostavno. Jaz gospoda nisem poznala, ampak mi ga je v Križevcih pri Ljutomeru, na tekmovanju za najboljšo prleško gibanico, predstavila mama. Ona itak pozna vse. V živo je gospod zelo simpatičen, prijazen, humoren, predvsem pa neznansko fotogeničen. Zelo ga je razveselilo, da na svojem blogu pišem tudi o lokalno - patriotskih temah ...

Poznate Prleka na sliki?

Povabil me je, da naj si ogledam njihovo spletno stran Künštni Prleki, saj so zelo dejavni. Pri njih lahko dobite potni list Republike Prlekije ... Interes je baje zelo velik.

Majica za oboževalce Republike Prlekije

Takšno razdejanje so za sabo pustili ocenjevalci prleških gibanic. Naj se vam cedijo sline, meni so se tudi ... Najraje imam srednje debelo in srednje pečeno gibanico, brez dodanih rozin, jabolk ali orehov. 

Tako različne so lahko prleške gibanice

Grdo-lepi Lotmerk

Najprej informacija za nepoučene: Ljutomer se po prleško imenuje Lotmerk. To nista dva kraja, kot so dolgo časa mislili mojo sošolci.

Za božič sem bila doma, seveda je bilo lepo, kaj sploh sprašujete. Vse je bilo dobro: hrane ne preveč ali premalo, darila ne prevelika ali premajhna. Po božičnem kosilu sem se odpravila na sprehod s fotoaparatom. Ugotovila sem, da je lepih motivov po mestu bolj malo, zato sem iskala tudi manj lepe. Kar nekaj jih je ...

Na moje glasno razmišljanja, ali naj nekaj grdih motivov pošljem županji na občino, me je mama hitro poučila: ni treba, saj ima županja sama oči!

Tako, pa bodo lepe in manj lepe kotičke glavnega mesta Prlekije, videli vsi, razen ljutomerske županje ...

Kot sem se že nekajkrat razburjala: Glavni trg je po obnovi grd. Nekaj časa je bil zaprt za promet, potem pa so pot na sliki zgoraj zopet odprli in hitro uničili tlak. Jasno, podlaga ni bila dimenzionirana za motorna vozila, ampak pešce. Zato je trg že nekaj časa zaprt, ker obnavljajo tlakovce.

Za primerjavo: podoba Glavnega trga leta 1968 - na sliki levo in desno manjkajo veliko kostanji

Mimogrede, v Ljutomeru imamo tri trge, poleg Glavnega še Starega in Miklošičevega. In dve železniški postaji - ja, dve! In dve reki, kar sem tudi že dokumentirala. Hej, imamo tudi dva parka in dve osnovni šolo (eno s prilagojenim programom). In dve telovadnici ... OK, dosti hvaljenja. Ne, temu se reče lokalni patriotizem, ha,ha.

Dokaz, kako lepe fasade lahko kmalu postanejo grde. Me prav zanima, ali imajo lastniki lokalov dovoljenje za klimatsko napravo.

Obnovljeni tlakovci - bodo zdržali obremenitve avtomobilov?

Če za nekdaj lepe meščanske zgradbe nihče ne skrbi, začnejo propadati. Tako je tudi pri nas, ljudeh.

Letos smo praznovali 200 obletnico rojstva tega velikega jezikoslovca.

Ja, prav imate, poškodovani tlakovci ...

 

Naj na tem mestu napišem nekaj o prometu v majhnih mestih. V evropskih mestih so že najmanj deset let pred nami (empirično) ugotovili, da je zapiranje majhnih mest za promet zelo slabo. Zakaj? Ker začnejo propadati. Trgovine na obrobju mesta nudijo "brezplačna" parkirna mesta, v centrih pa jih je premalo in še plačljiva so. Ljudje (na žalost skupaj z avtomobili) prinesejo v mesto energijo. Če je ni, mesto umre.

 

Zato so mesta morala omiliti parkirni režim in ponavadi so se odločila za brezplačno parkiranje s parkirno uro. Za center Ljutomera, kljub takšni ureditvi, nisem optimistična, ker je enostavno grd, neprijazen, nehuman ...

 

Ko sem se sprehajala po njem, sem podzavestno določala mesta, kjer bi posadila drevesa. Če bi bilo sajenje dreves bolj preprosto, bi organizirala nočno gverilsko akcijo. Potem pa se z drugimi privrženci z verigo priklenila na drevesa, da jih ne bi izkopali. 

Te zunanje električne napeljave me spominjajo na Japonsko. Tam jih imajo zaradi potresov, da jih lažje popravijo. V Ljutomeru pa verjetno zaradi estetike ... Ja, to bo ...

 

Da ne boste mislili, da sem fotografirala fasado zapuščene stavbe. Ne, v njej deluje ena od dveh ljutomerskih gostiln. Hmmm, dveh cerkva pa nimamo ...

Fotografija je nastala v "velikem" parku, kjer je bil 9.8.1868 prvi slovenski tabor. Prišlo je 7.000 ljudi in zahtevalo zedinjeno Slovenijo.

 

Zanimivo pri tej fotografiji je samo to, da sem jo naredila brez stojala - moderni fotoaparati res delajo čudeže.

V Afriki pojejo tudi po prleško

Kot stalni bralci že veste, sem velik lokalni patriot. Slabo se vam piše, če ne veste, da je Ljutomer glavno mesto Prlekije in da Prlekija leži na tej strani Mure. Na drugi strani je Prekmurje. Smo si vsi zapomnili???

Moj lokalni patriotizem pa se je včeraj povečal za najmanj 100%, ker sem na www.prlekija-on.net našla posnetek, kako afriški otrok poje prleško pesem "Dere sen jas mali bija". Kot Prlečka vam lahko zagotovim, da je naglas malega pojočega Afričana zelo pristen - obvlada!

Posnetek pesmi "Dere sen jas mali bija": tukaj

Iz Zavoda Marianum v Veržeju so v vrtec Namaachi očitno poslali zelo zavedne lokalne patriotinje. Bravo!

Prevod: Dere sen jas mali bija = Ko sem bil majhen