Pasje zdravje

Kar nekaj časa sem razmišljala, ali naj o Luievem zdravljenju sploh kaj napišem, pa sem se odločila, da bom, saj je situacija v celoti "prenesljiva" v človeško življenje. Prav tako sem se odločila, da bom pisala brez olepšav - pa saj to skoraj vedno.

Torej, moj psiček Lui, iz zavetišča Poreč, ki je star približno 19 mesecev in z mano 11 mesecev, je že od začetka najine skupne poti imel čuden odnos do hrane. Jedel je samo, ko ni bil v stresu. Tudi mu ni vse ustrezalo. Že od začetka sem mu dajala najboljšo hrano, monoproteinsko, brez glutena oz. žitaric, tudi sama kuhala.

Kljub temu je letos pozimi večkrat dobil drisko. Postal je zelo izbirčen, kaj bi jedel. Tudi, če sem vztrajala en dan, ni želel jesti določene hrane. Če jo je pojedel, je dobil drisko.

Tri mesece po prihodu v naš dom sem ga peljala k veterinarki na bioresonanco. Naj ga preventivno pregleda, saj ni imel normalnega otroštva, pa tudi v zavetišču so ga dosti prehitro kastrirali - sredi julija je dobil cepiva in narkozo, čeprav smo se drugače dogovorili. Še sedaj sem besna in veterinarju, ki se je odločil za poseg, bi z veseljem dala dvakrat ali trikrat okrog ušes.

Lui bo imel oz. ima zaradi prezgodnje kastracije zdravstvene težave. Lani jeseni, na bioresonanci, je bilo vse v redu. Letos spomladi sem ponovno šla na pregled, ker po mojem mnenju ni bilo vse v redu, saj je Lui prepogosto dobil driske in prhljaj - znaki za alergije. Teklo mu je iz oči in srbela so ga ušesa.

Veterinarka je trdila, da je z njim vse v redu, razen nekaj malenkosti.

Meni moja intuicija ni dala miru. Tudi vem, iz humane bioresonance, da nekateri terapevti napačno testirajo. To bi vam zelo rada položila na srce, če greste na bioresonanco: rezultati testiranja so odvisni od stanja terapevta. Če ste v dvomih, pojdite drugam.

V zaprti Fb skupini sem izvedela za dr. Nabergoja v Moravskih Toplicah. Na testiranje sem poslala Luievo slino in čez 3 tedne dobila potrditev: Lui ima cel kup alergij.

Iz hrane sem izločila vse alergene, ampak stanje še ni bilo v redu, saj je Lui dobil seneni nahod. Vedela sem, da moram na terapijo v Moravske Toplice, saj je bilo z Luiem vse slabše.

Med čakanjem sva z Luiem obiskala mojega bivšega moža, ker sem sumila, da ima Lui borelijo (imel je dva klopa). Dominik, terapevt za bioresonanco, je testiral seneni nahod in ne borelije.

Lui ni smel v ordinacijo, zato smo testiranje opravili kar na vrtu. A nista lepa?

Tudi dr. Nabergoj me je navdušil in z Luiem bova kmalu šla na terapijo številka dve. Na vrt sem postavila posodo z vodo in zbirala alergene. Tako bo lahko Lui dobil individualno terapijo.

Nauk zgodbe: zaupaj svoji intuiciji, vztrajaj in išči informacije.

Luiu gre dosti bolje, dobiva homeopatska zdravila, dajem mu probiotike Bactoflor in glutation. Potrebuje še magnezij in jod - zadnjič sva skupaj jedla Hoferjeve eko kozice.

Paraziti - moji novi prijateljčki

Res sem želela pisati o bolj veselih temah, na primer o rožicah ali knjigah za poletno branje! Ampak, pojavila se je zelo aktualna in zanimiva tema, ki je pa hkrati tudi rahlo grozljiva. V glavno vlogi ne nastopam jaz, ampak moji "prijateljčki", ki so se trenutno naselili pri meni. Bi morala reči "v meni"?

Najprej se je vse skupaj začelo nedolžno in sicer aprila, ko sem šla na bioresonančno testiranje. Takrat sem (prvič) slišala, da se bo po glivicah in plesnih treba lotiti tudi parazitov. Ha? Parazite imam??? Presenečenje je bilo seveda veliko, saj nimam nobenih zunanjih simptomov, zaradi katerih bi posumila na okužbo s paraziti.

Vedeti morate, da se lahko vsakdo okuži z njimi, saj so povsod v (toplotno neobdelani) hrani. Imunski sistem jih pridno sproti uničuje, zato niti ne opazimo, kaj se v telesu dogaja. Ko pa pride do oslabitve imunskega sistema, se lahko paraziti ugnezdijo v za njih ugodnem okolju in začnejo delati težave.

Parazitov je več vrst, mene so "osrečile" samo gliste. Terapevtka mi je povedala, da odrasle gliste niso tako problematične kot njihova jajčeca. Odrasle gliste so lokalni problem (v črevesju), jajčeca pa sistemski - ker so povsod po telesu. Z različnimi terapijami zato uničujemo parazite v vseh razvojnih fazah, kar ni vedno enostavno.

Včeraj sem dobila drugo močno terapijo proti glistam. Dobra novica je, da je že prva odlično delovala, zato se je število glist močno zmanjšalo. Doma sem uporabljala tudi aparat Zapper (ki ga je razvila dr. Clark, vodilna svetovna terapevtka za parazite) in pridno pila Rizol s klinčki (boljši bi bil Rizol s pelinom, ampak ga nisem imela odprtega). Za podporo imunskemu sistemu jemljem Zeolit, že ves čas terapije pa Bactoflor 10/20.

Zdaj, ko tole pišem, mi je slabo, občutek imam, da bom morala bruhati; vrti se mi, roke se mi tresejo, počasi me začenja boleti glava, črevesje je napihnjeno, koncentracija je slabša ... Vse to so značilni simptomi, ki nastanejo, ko paraziti odmirajo. Njihova beljakovinska telesca v črevesju razpadajo in pri tem se tvorijo močni strupi, ki jih mora telo predelati. Najbolj so na udaru jetra, ki nevtralizirajo najhujše strupe.

Da bo še bolj zanimivo, nas lahko paraziti obremenjujejo tudi "posmrtno" - ko že odmrejo in so v telesu shranjene samo njihove informacije. Najprej sem se tolažila, da imam težave samo z mrtvimi paraziti, ki sem jih recimo dobila leta 1976, ko sem med otroško igro, za žejo, grizljala kislice. Ampak, glede na rezultate testiranja (frekvenčno območje) so gliste žive.

Imeti parazite ni preveč prijetno, tudi, če nimaš zunanjih simptomov. Ampak, svojim sem napovedala vojno napoved in niti sence dvoma ni, kdo bo zmagal!!!

Gliste ali nematode (vir) 

V Aviti smo o parazitih napisali članek Še vedno imamo črevesne parazite, objavljam odlomek:

"Kaj povzročajo paraziti

Zaradi parazitov, ki se naselijo v prebavilih, veliko slabše izkoristimo hranilne snovi, ki jih zaužijemo. Uničujejo celice, tkiva in organe, ob tem pa nas zastrupljajo s svojimi izločki.

Simptomi okužbe s paraziti so zelo številni: izguba apetita, občutek hladu, kašelj, driska ali zaprtje, težave z odvajanjem vode, kronična utrujenost, nespečnost, vročina, glavobol, kri v blatu, izkašljevanje sluzi s krvjo, slaba odpornost, srbečica, rumena obarvanost kože in beločnic, bolečine v sklepih, izguba spomina, bolečine v mišicah in krči, slabost in bruhanje, izpuščaji, krvavitev iz danke, izpad zadnjega dela črevesja, kratka sapa, bolečine v želodcu, napenjanje in vetrovi, zabuhlost in potenje ter škripanje z zobmi med spanjem.

Kronične okužbe z zajedavci povzročajo številne bolezni kot so astma, rak, anemija, vnetje jeter, alergije, bolezni srca, glavobol, artritis. Nekateri črvi, ki se naselijo v črevesju, povzročijo odprte rane v črevesni steni. Zaradi krvavenja iz ran se blato obarva zelo temno. Izguba krvi lahko povzroči pomanjkanje železa, anemijo in omotičnost.

Še posebno pozorni moramo biti pri alergijah, astmi in rakastih obolenjih, saj v teh primerih obstaja zelo velika verjetnost, da so v telesu prisotni paraziti."