Naj-novica dneva iz Murgel pa je: trije kosji mladički so danes zjutraj zapustili gnezdo. Bili so "samo" trije, kar je zanesljivo posledica nizkih temperatur. Zato so lahko do konca (do prvega leta) ostali v gnezdu, saj so imeli dovolj prostora. Kot velika ljubiteljica živali in ker moram popraviti svoj ogljikovodični odtis, saj sem ta vikend letela v Frankfurt in nazaj, ne bom nergala o tem, kako so mi mladiči pokakali nove teracco plošče ...
Pozno popoldne je bila skleda s hrano že zopet prazna. Odločila sem se, da bom končno fotografirala mladiče, zato sem šla po ta velik fotoaparat in po hrano.
Slika je dokaz, da so v vrtu samo rožice, ki sem jih posadila jeseni in so preživele zimo. Sezonske rastline bom letos sadila pozno, saj so noči še vedno mrzle in se mi ne da pokrivati in odkrivati loncev.
Mama kosovka se je takoj odzvala na mojo prisotnost v atriju in prišla pogledat, kaj se dogaja.
Ata kos pa je kakšen meter vstran čakal, da se umaknem od posode s hrano. Da ne boš pozabila rozin, so govorile njegove pozorne očke!
Kot strašno pameten starš najprej nekaj rozin poje sam, potem pa si jih 5 do 6 naloži v kljun in z njimi odleti do gnezda.
Ko sem se s fotoaparatom približala njihovemu zavetišču, so se mladički na ukaz ata kosa takoj skrili v gnezdo, Po eni strani mi je njegova nezaupljivost kar všeč, kajti žival mora ostati žival, tudi če živi v bližini ljudi, drugače nastanejo težave.
Ko pa sem se s tisto veliko črno "stvarjo" odmaknila od gnezda, se je ata kos usedel na palico, ki jo uporablja samo on, pa še to takrat, ko želi pokazati, kdo je šef gnezda. Nato je hitro odletel po novo porcijo rozin ...
Tudi pred vhodom v naše poslovne prostore ni nič bolje, kar se sezonskih rastlin tiče. Jesenske zasaditve so še tako lepe, da mi jih je škoda zavreči.
Kot vidite, sem se odločila za rumeno vodilno barvo, čisto v stilu kitajskega leta koze. In dodala še malo rdeče, da bo koza imela večjo moč.
Ena mojih ljubših zasaditev: trava, dve viseči mačehi in bršljan. Več je manj.
Nas je več 'iz starih časov', kot pravi moja hči :). Sem se spomnila včeraj tudi sama, kako je bilo... in moji spomini so lepi...
OdgovoriIzbrišiVaše zasaditve me vedno prevzamejo. Všečne! Mojim drobcenim dodam nekaj rdeče. Te nikoli ne izberem:(.
Frankfurt je bil zagotovo doživet, pa čeprav kratek in... le kdo bi bil zdoma tako dolgo, ko ga doma čaka zarod :)?!
Bodite lepo!
Krasne rozice, zelo me spominjajo na Rutin stil. Kar veliko nas je, ki se trudimo posnemati in predvsem nadaljevati kar nas je ucila ona .Vam gospa Helena, pa se vidi, da ste se v Podvinu veliko naucila.Vase zasaditve so zelo lepe. Istocasno pa vas povabim se na moj blog, da vidite kako pa narava sama poskrbi za okras. milenacapuder.si # milenas blog. Mislim, da vam bo vsec.
OdgovoriIzbrišiAh, drage moje, ob teh komplimentih se kar topim. Res je, v Podvinu sem se ogromno naučila, saj sem v vrtnarsko zgodbo vstopila zelo neuka. Milena, hvala za povabilo, blog sem si ogledala in mi je všeč.
OdgovoriIzbrišiVse lepo kosji družinici:)Vse pohvale za prelepo zasaditev!
OdgovoriIzbrišiVse lepo kosji družinici:)Vse pohvale za prelepo zasaditev!
OdgovoriIzbriši