ponedeljek, 29. april 2013

Sladek ata kos

Ata kos mi je tako lepo poziral, da si zasluži objavo:


Ne približuj se, to so moje rozine! Od njega sem bila oddaljena samo 1,5 metra. 



Po obilnem posladku se prileže malo vode. Zanimivo je, da se ptiči radi kopajo tudi pri nizkih temperaturah. Kosovka se je februarja več minut umivala in namakala.

Kosa bom poskušala navaditi na fotografiranje z večjim fotoaparatom in boljšim objektivom. Danes je presenetljivo dobro toleriral kompakten fotoaparat.

nedelja, 28. april 2013

Blogovski odmor na vrtu

Čez praznike si bom vzela malo blogovskega premora, sem se odločila. Pisanje bloga je zelo zabavno, vseeno pa občasno potrebujem počitek in čas zase.

V vrtu je skoraj vse narejeno, seveda po mojih merilih. Listi na rastlinah se vsak dan povečajo za nekaj centimetrov, kar se še posebej lepo vidi pri hostah. Prazni sivi lonci, ki jih vidite na fotografiji, so postavljeni za načrtovanje enoletnic. Letos se bom zasaditev morala lotiti sama ... Tolažim se, da je bila Ruth dobra učiteljica in nas je veliko naučila o kombinacijah in kompozicijah.

Medtem, ko sem delala na vrtu, sem že dobila nekaj idej za zasaditve. Vodilna barva letos bo rdeča, oziroma, vijoličasta, ker se bolje sklada z opečnim zidom v barvi lososa. Mislim, da bom imela kar nekaj trav, tako penisetum kot bodalice.

Komaj čakam, da se bom usedla za mizo na vrtu. Natisnila sem si fotografije vrta v črno-belih barvah, zato bom lahko s flumastri ustvarjala kombinacije. Zadnjič sem si uredila arhiv zasaditev iz prejšnjih let, pa jih bom uporabila, če ne bo novih idej.

Družbo mi bo delal ata kos, ki si je s kosovko v sosednjem atriju naredil gnezdo. Zato v našega hodi samo na priboljške, ki mu jih dajem, in na kopeli. Ravno danes sem mu očistila bazenček in natočila svežo vodo. Takoj se je prišel osvežit.

Po kitajskem koledarju se bo 5.5. že začelo poletje (element ogenj), zdaj pa lahko opazujemo neizmerno zagnanost energije lesa. Rastni hormoni so čisto podivjali, tudi pri ljudeh ...

Lepe praznike vem želim.



Na tem mestu sem imela že različne kombinacije, tudi z enoletnicami, vendar se je najbolje obnesla tale: nič dela in samo raste.


S kosom sva spomladi dogovorjena takole: okrog host odstranim zastirko, on pa je zadolžen, da s svojim rumenim kljunom poišče vse polže. Takšna simbioza deluje že nekaj let in moje hoste so vedno lepe in zdrave. 


Obožujem trave, vendar mi je tale ena najljubših, ker s svojo rumeno-zeleno barvo poživi senčne kotičke v vrtu. 


Vidite kje kakšnega polža? Ga ni!





Komaj čakam, da bodo zacvetele šmarnice.
 



Še več okrasnih trav ...




Letos bodo zasaditve čim bolj moderno-urbane, kar pomeni umirjene barve in veliko ponavljajočih se oblik.


Za saditev v osrednjem sivem loncu še nimam idej, verjetno pa bom v njega posadila najmanj dve bodalici in nekaj pokončnega. 


Lansko leto je pahljačasti javor spomladi pomrznil, letos pa je razprostrl svoje pahljačaste liste in je pravi lepotec.