Ideje iz moje kuhinje

Spadam med kuharice, ki nikoli niso brez ideje, kaj skuhati. Najraje imam "hladilniški" izziv - ko je treba iz surovin, ki so v hladilniku, skuhati obrok. Rada tudi odkrivam nove recepte in živila. Ker cel kup živil ne morem jesti, se kulinarično igram z različnimi kuharskimi tehnikami ali začimbami.

Večino obrokov pripravim hitro in s čim manj kompliciranja. Za vsak obrok sem porabila 30 minut. Za fotografiranje sem porabila 3 sekunde.

Tako sem v soboto pripravila:

- basmati riž (kuhan s soljo in muškatnim oreškom),
- popečen brokoli s sezamom in sojino omako,
- popečeno zelenjava kot je čebula, por, koromač, korenje (če bi ji dodala ingver, bi se popolnoma ujemala z brokolijem in rižem, tako pa se je samo delno).

Brokoli sem na takšen način naredila prvič in bil je božanski. To, da se je na eni strani popekel do črnega, mu ni čisto nič škodilo. Obvezen dodatek je sojina omaka, ki jo uporabite šele na krožniku.

Zelo hiter in okusen veganski obrok: riž, popečena zelenjava in brokoli.

V nedeljo pa si je dragi zaželel "tisto dobro paradižnikovo omako", zraven pa krompir. Na krožniku je bilo:

- kuhan krompir (dodala sem rožmarinovo vejico, ker sem si cel obrok zamislila z mediteransko noto),
- paradižnikova omaka (čebula, česen, paradižnikovi koščki, kapre in olive - te dodaste šele na koncu, da jed ne zagreni, od začimb pa origano),
- koščki piščančjih prsi, prej mariniranih s "hariso" - imam suho mešanico te tunizijske začimbne mešanice, ki jo potresem po mesu in pustim stati vsaj 15 minut.

Zaradi dodatkov (kaper, oliv, harise, rožmarina, origana) se je na mojem krožniku začutilo Sredozemlje.

Veganski februar

V začetku februarja sem zopet bila na postu. Potekal je tako brez težav, kot še nikoli. Drugi dan me je črvičilo po črevesju, pa ne od lakote, ampak od čiščenja črevesja, saj sem vzela preveč grenke soli.

Med postom sem se odločila, da bom ves februar jedla vegansko in s tem podaljšala razstrupljanje. Skuhati znam nekaj veganskih jedi, zato me ni bilo strah, da bi bila lačna. Predvidevala sem, da se bom teh jedi hitro naveličala in iskala nove recepte, tehnike, živila.

Kakšne so moje izkušnje z veganskim mesecem:

Počutim se odlično, samo po obroku sem zelo hitro lačna. Tako moram jesti petkrat na dan, največkrat doma, ker je dobrih veganskih restavracij še vedno premalo. Ker me tudi hitro začne zebsti, moram paziti na dovolj gibanja, pijem ingverjev čaj in si kuham rahlo pekoče jedi.

Že na začetku sem sklenila, da med vegansko kuro ne bom jedla samo ogljikovih hidratov, ampak predvsem zelenjavo in polnovredne žita, pseudožita, stročnice. Zadnjič pa so moje celice ponorele od lakote in v dveh urah sem pojedla celo čabato z olivami. Ojojoj, moje telo mi je takšen nenormalen vnos glutena zelo zamerilo in naslednji dan sem se zbudila vsa zabuhla. Zanimiva izkušnja.

Ker se tako dobro počutim, bom zelo verjetno veganski mesec podaljšala. Če mi bodo zapasale živalske beljakovine, jih bom jedla - v bistvu mi je všeč možnost svobodne izbire, zato nikoli ne bi mogla postati čista veganka. Poleg tega se moram naučiti novih receptov ...

Naročila sem si tudi tri knjige o veganski kuhinji in eno o sladicah, ki propagira sladice brez (veliko) oreškov. Malo sem še skeptična glede okusnosti takšnih sladic, ampak bom preizkusila recepte. Naredila sem čokoladne brownije, ki so jih drugi hvalili, meni pa so bili povprečni.

Browniji s čokolado in pomarančo - tako dobri, da jih je nekdo jedel celo za pisalno mizo (nisem bila jaz!). Zelo zanimiva konsistenca, manjkala pa je "omaka". Kaj bi pasalo zraven?

Dan poln vitaminov in mineralov

En tak pester dan je za mano. Tudi zato, ker je bil prvi delovni dan po dopustu, pa tudi zato, ker sem imela dovolj energije za različne aktivnosti.

Bila sem v mestu in videla trenutno največjo ljubljansko znamenitost: Dinner in the Sky - večerja med oblaki. Na kongresnem trgu je dvigalo, ki udeležence večerje/kosila dvigne med oblake. Če koga zanima, si lahko več prebere tukaj. Sama nisem našla niti enega razloga, da bi večerjala tam zgoraj. Niti enega samcatega.

Bi vas mikala večerja, ki bi jo pojedli 50 metrov visoko?  

Doma sem se, oborožena s številnimi dobrotami s tržnice, lotila kuhanja večerje. Naredila sem eko-kozice (zamrznjene jih dobite v Hoferju) in koromač, ki sem ju popekla na čebuli. Dodala sem začimbe in malo paradižnikove eko-mezge, da se doda kisel okus in dobi barva.

Nato sem posebej skuhala neoluščeni riž (dodala manjši lovorjev list in muškatni orešček), v drugi ponvi pa pripravila zelenjavo: mlado korenje in grah, divje šparglje. Dodala sem skoraj do konca skuhan riž, da se je napil čudovitih okusov, vse skupaj pa dobro začinila, saj polnozrnate priloge na splošno potrebujejo močnejše okuse.

Moram omeniti, da je bilo oboje zelo, zelo okusno?

Pri kozicah in koromaču sem dolgo razmišljala, kakšne začimbe dodati. Nato sem se odločila za timijan in origano, ter sol in čili. K spomladanski rižoti pa se, vsaj meni, vedno podata peteršilj in česen, da zelenjava lepo pride do izraza.

Moja večerja iz odličnih spomladanskih sestavin

Če k tej večerji prištejem še zelenjavno enolončnico, ki sem jo pojedla ob desetih za zajtrk, in sadno-zelenjavni sok, ki je bil v želodčku za kosilo, sem danes zaužila zelo veliko mineralov in vitaminov. Bi objavila tudi sliko soka, ampak je nastala tako nefotogenična rdeče-rjava brozga, da vas nisem želela vznemirjati. Sestavine pa so bile: jabolka, korenje, radič, listi rdeče pese, ingver. 

P.S.

Zvečer sem svojemu trenerju napisala takšen SMS:

"Samo, da veš, danes sva imela 3. obletnico, pa si pozabil nanjo. Nimam te več rada!"

Bom jutri na treningu videla, kam je šla najina ljubezen ...