Poljubi žabo in odljubi negativna čustva

Če vam je bila všeč knjiga "Pojej živo žabo!", potem vam bo tudi njena sestra "Poljubi žabo!". V prvi knjigi Brian Tracy piše o tem, kako se moramo najprej lotiti najpomembnejših nalog, v drugi pa o tem, kako negativno mišljenje spremeniti v pozitivno.

Na strani 46 piše:

"Povedali smo že, da je pomanjkanje občutka sreče in osebnega uresničenja skoraj vedno povezano z negativnimi čustvi in preprekami, ki nam jih postavljajo na življenjsko pot. Grde žabe, ki čepijo v globinah duševnega močvirja, nas spotikajo in ovirajo.

Zaradi uničevalne kritike in pomanjkanja ljubezni lahko razvijemo negativna čustva že v rani mladosti. Ko odrastemo, se čustva okrepijo in povzročijo najrazličnejša nova negativna čustva.

Glavna negativna čustva, ki jih ljudje izkusimo zlasti v medsebojnih odnosih, so strah, dvom, zaskrbljenost, zavist, ljubosumje, sovraštvo, prezir, nevrednost in nezadostnost."

Stran 56:

"Vsa negativna čustva imajo skupni izvir: jezo. Jeza je osrednje negativno čustvo. Vsi strahovi, dvomi, ljubosumje, zavist in prezir se prej ali slej spremenijo v jezo. Jeza je bodisi usmerjena navznoter, zaradi česar trpijo vaše telo in čustva, bodisi navzven, zaradi česar trpijo medsebojni odnosi.

Vsi nesrečni ljudje so jezni. Depresija je navznoter usmerjena jeza, ki jo povzroča nesposobnost iskrenega in odprtega izražanja čustev glede določenega položaja. Pogosto jo sprožijo občutki slabe samopodobe in brezupa."

Stran 94:

"Psihologinja Carol Rogers opredeljuje človeka, ki je dosegel višjo raven psihološkega razvoja, kot popolnoma samostojnega človeka". To je človek, ki uživa veliko samospoštovanja in osebnega zadovoljstva in ki ima popolno zaupanje vase in v svet. Najbolj prepoznavna lastnost popolnoma samostojnega človeka je, da se mu nikoli ni treba braniti.

Popolnoma samostojen človek ne čuti potrebe, da se mora zagovarjati pred drugimi. Prisluhne mnenju drugih, živi v skladu z lastnimi mislimi, občutki, vrednotami in ideali. Je topel, prijazen, srečen, očarljiv, in pogosto ga imenujejo "popolnoma zrela in celovita osebnost". Ne čuti potrebe, da se mora dokazovati pred drugimi. Vsi bi si morali zadati cilj, da dosežemo to raven osebne moči in zadovoljstva."

---------

Hmmm, malo sem razmislila in ne želim postati popolnoma zrela in celovita osebnost. To je preveč popolno - preveč dolgočasno. Mislim, da moramo ohraniti malo nezrelosti, spontanosti in humornosti, drugače postanemo sprogramirani roboti.

Jezna sem - in prav je tako

Počasi prihajam k sebi. Mislim predvsem na fizično stanje. Tisti, ki redno spremljate moje osebne in zasebne izpovedi na tem blogu, veste, da sem letos marsikaj dala skozi: razne peripetije na čustvenem in poslovnem področju, ki jih lahko popolnoma upravičeno imenujem "počasno mučenje", pa tudi na zdravstvenem, ko so se me lotili trdovratni prehladi, alergije, paraziti in hormoni.

Na to so me opozarjali moji kolegi na feng shui izobraževanji, pa prijatelji in partnerji, pa jim nisem čisto verjela - da sem močna, čustveno dokaj stabilna, predvsem pa optimistična in poštena (ok, mislila sem napisati pametna, ampak bi bilo preveč ošabno, haha). Lahko bi vse te negativne dogodke vzela kot nekaj groznega, kot bičanje krute usode, kot ... ah, kaj pa vem kaj. Pa jih nisem. Vzela sem jih kot priložnost za učenje (o sebi in drugih), za izboljšanje (svojega) življenja in preizkušanje meja.

Ne vem, ali zaradi "pomanjkanja" parazitov, progesteronske kreme ali zeolita, ki ga jemljem že nekaj časa, v meni se je aktivirala energija. In, med drugim, sem začela biti jezna. Tako je! Jezna! Ta lastnost je v Sloveniji zelo nezaželena, pa ne vem, zakaj. Ne jezimo se na bližnje, niti na sorodnike, sosede, sodelavce, šefe, politike ... ker se to ne spodobi. Kaj pa si bodo drugi mislili, če jim v jezi zabrusimo kaj neprimernega, mogoče celo resničnega. Ne, to se ne dela. Poleg tega ti naslednjič ne bodo želeli pomagati in narediti usluge.

Ne govorim o kolerični, nekontrolirani jezi, ko iz človeka bruhajo besede, celo žaljivke, ki nikomur ne koristijo. Govorim o tisti jezi, ki se pojavi, ko imaš dovolj (nekaterih) ljudi, dejanj, dogajanj. Ko se razjeziš, ker te motijo krivice, neumnost, pohlep, lenoba, neiskrenost ...

V takšni fazi sem. Začelo se je včeraj, ko sem - vem, neumnica - prebrala nekaj komentarjev o beguncih. Nekdo je lepo povedal: še nikoli se toliko levičarjev ni spremenilo v desničarje. Najprej me je presenetilo, koliko mladih je proti beguncem, potem pa sem se spomnila na generacijo Y (= patološke narcise). Saj ne morejo drugače razmišljati, nikoli jim ni bilo hudo, vedno so bili v centru pozornosti in nikoli jim ni bilo treba ničesar deliti.

Zakaj bi o beguncih razmišljali drugače? In zakaj bodo, takrat ko bodo imeli politično in gospodarsko moč, o starostnikih razmišljali drugače? Nič ne bo z našimi penzijami, moje prognoze so vedno bolj pravilne!

Včeraj mi je tudi nagajal računalnik ... zato sem zgubila del besedila.

Potem sem se razjezila zaradi prijatelja, ki je že vrsto let bolan. Klasična zgodba: zdravniki so mu pred leti (pre)hitro dali antidepresive, sedaj pa ima težave s črevesjem, jetri, zakisanostjo, alergijami, želodcem, nespečnostjo, izčrpanostjo, živčnim sistemom ... Moški v srednjih letih, ko bi moral uživati vsak dan svojega življenja, vegetira. Včeraj sem se pošteno razjezila, pa niti ne vem nad čim ali kom, ampak odločila sem se, da mora ozdraveti.

Pametni bralci bloga bodo takoj rekli, da si mora ozdravitve želeti predvsem on. Se strinjam, vendar tudi mislim, da se ljudje, ki so kronično (kompleksno) bolni, ki so se jim v desetletju ali več nabrale številne zdravstvene težave, ne morejo objektivno odločati. Rabijo roko, potisk v pravo smer, dobrega terapevta, predvsem pa podporo v energijskem in čustvenem smislu.

Za prijatelja bi bilo idealno, če bi lahko šel za 3 tedne v zdravstveni center, kjer bi ga z različnimi podpornimi terapijami najprej okrepili, nato začeli zdraviti in dali smernice za naprej. On pa bi se umiril, dobil pravo pomoč in se naučil, kako naj zdravo živi v vsakdanjem življenju.

Takšnega centra v Sloveniji nimamo, kar je zelo žalostno, saj bi ga zelo, zelo potrebovali. Tako pa zdravniki še naprej pridno pišejo recepte za antidepresive, mladi in vitalni ljudje pa postajajo zombiji.

P.S.
Hmm, kako bodo to količino jeze prenesla moja jetra? Naj začnem kar preventivno jemati naš novi izdelek - grenčico Bitterkraft, ki odlično čisti jetra?

Kako pozdraviti vročino v želodcu

Vedno znova me preseneti, kako nekateri ljudje (na žalost tudi zdravniki) ne verjamejo, da hrana vpliva na zdravje. Verjemite, po tolikih letih raziskovanja in lastnega eksperimentiranja, vam lahko zagotovim, da hrana odločilno vpliva na naše zdravstveno stanje.

Prejšnji teden sem naredila zanimiv poskus. Ja, to je krasno pri hrani, da lahko nasvete sami preizkusimo in ugotovimo, ali nam ustrezajo. Pri meni je bilo takole: že nekaj dni sem imela "vroč" želodec. Ni bila zgaga oz. pekoč občutek, ampak vročina. Razmišljala sem o prehrani, pa nisem našla ničesar takšnega, kar bi vzpodbujalo nastajanje toplote.

Ker poznam pet elementov iz feng shuija, sem vedela, da je problem element zemlja. V knjigi o tradicionalni kitajski medicini sem hitro našla odgovor. Res obstaja želodčno-vročinski sindrom, ki nastane zaradi napačne prehrane ali energijske disharmonije drugih organov. Največkrat je vzrok premočan yang v jetrih, ki je posledica potlačenih čustev (aha, to je narobe). V jetrih pride do zastoja energije (Qi-ja) in v želodcu do vročine. Značilen simptom je močan občutek lakote (se strinjam), vendar se po hrani stanje ne izboljša. Nasprotno: če z napačno prehrano obremenjujemo jetra, se krog zaključi in stanje še poslabša. Vročino v želodcu poslabša preveč hrane, ki energijsko deluje vroče in pekoče, zdravila, kajenje in kava. Tudi mlečni izdelki in premastna hrana poslabšajo simptome.

S psihološkega vidika je vročina v želodcu povezana s "požrtimi" emocijami: veliko pogoltnemo, ne da bi od tega imeli koristi. Rešitev je, da imamo bolj radi sami sebe.

Potlačena čustva preko jeter vplivajo na želodec

Na srečo je bila rešitev za moj vroč želodec zelo preprosta. V knjigi so ponavadi našteta meni popolnoma neznana kitajska zelišča, tokrat pa sem imela srečo in na prvem mestu našla meto. Vem, da meta deluje yin in hladi, zato jo je prijetno piti poleti. Tako sem si dvakrat skuhala metin čaj z limono (ki prav tako hladi) in moj želodec je imel zopet normalno temperaturo. Namig s potlačenimi čustvi bom vzela resno, od danes naprej pa si lahko očistim jetra, saj se je po kitajskem koledarju začela pomlad (vlada ji element les, kamor spadajo jetra).