Živalske zgodbe z ranča

Zaradi Luia sem mojemu bodočemu domovanja dala ime ranč. Ni mogel biti dom ali vikend, ker bi bilo premalo enoznačno. Nisem pa pričakovala, da bo na mojem ranču toliko zgodb z živalmi, čeprav nimam niti kokoši, rac, zajcev, koz, ovac, krav ali pujsov. Očitno se je vesolje odločilo, da bo na ranču vseeno "živalsko".

Nekaj zgodb:

1. Imela sem velike težave s kuno. Ko sva z velikim strokovnjakom za preganjanje kun naredila podroben načrt, se je težava s kuno rešila po naravni poti. Še vedno me zmrazi, ko se spomnim krikov ob po enajstih zvečer, ki so prišli iz bližnjih dreves. Čisto slučajno sem bila zunaj; moja teorija je, da se je kuna spravila nad sovina  jajca ali mladička. Sova ni bila milostna. Naslednji dan sem na tistem mestu videla kroženje vran ... Sovji mladič je dobrega zdravja, saj ga vsako večer slišim, kako se dere okrog hiše: "Mama, lačen sem!!!"

2. Večkrat sem že omenila črnega mačka Črnka. Po eni strani je tako cartljiv, po drugi strani pa hudič, ki je preganjal vse od moje hiše. Želel je imeti ekskluzivno oskrbo ... Ker je bil tako agresiven, sem ga velikokrat morala prepoditi in potem se je gibal okrog sosednje hiše, ampak njihova psička Lola ga ni marala. 

Od ponedeljka mi je jasno, zakaj je takšen: ima trakulje. Kako vem? Pila sem jutranjo kavico in videla trakuljo na njegovi črni dlaki, okrog ritke, kako se premika s seski. No ja, ni najlepši prizor, ampak sem vesela "dokaza" in razlage, zakaj je bil tako divji. Bil je namreč non stop lačen, saj je trakulja velik parazit. Črnko ni nikjer dobil hrane, od znotraj ga je nažirala trakulja ... 

Ojoj, si kar malo očitam, da nisem že prej pomislila na trakuljo, ker se ni poredil. Šla sem po tablete proti trakulji, za vse mačke. Črnko jo bo čez 14 dni dobil še enkrat. Vesela sem tudi, da sem tako pazila na higieno (umivanje rok) in ločeno pomivala njihove posodice.

Malo sem prebirala na spletu in mislim, da smo se trakulj lotili v zadnjem hipu. Upam, da ne bo zapletov. 

3. Danes je kurir prinesel paket, zato sem mu odprla vrata, za njim pa je takoj smuknila sosedova psička Lola. Takoj je z nosom odkrila, da so notri njeni najljubši briketi. Nora je na njih. Celo usedla se je, sama od sebe ... tako si jih je želela. Ni problema, Lola, dve porciji zate.

4. Z Divkotom in Tigrico se ne dogaja nič posebnega, je pa Taček (svetlo rjavi) poskrbel za malo drame. Včeraj ga nikje ni bilo. Hmm, čudno, en ali dva obroka bi že izpustil, ampak tri??? Šla sem še enkrat pogledat v kleti, če bi bil tam, ampak se ni oglasil. Danes zjutraj pa smo zaslišali nek čuden tresk na severni fasadi in nato se je prikazal Taček. Bil je zaprt v zgornji kleti in očitno globoko spal, ko sem ga zvečer iskala. Taček si je pot na svobodo izboril sam, skozi zračnik, ki na srečo še ni priključen, ampak samo zadelan s plastično mrežico. Splezal je na drva in tako dolgo potiskal mrežico, da je odletela ven, on pa za njo. Taček Supermen je bil rojen. Pojedel je dva obroka in šel spat v spodnjo klet.

Darilo za rojstni dan

Moje letošnje rojstnodnevno darilo je bila kastracija treh prostoživečih mačkov, ki so največ okrog moje in sosedove hiše, gredo pa tudi do obeh naslednjih sosedov. Uspelo mi jih je spraviti v transportne bokse, brez večjih dram, potem pa se je po 5 sekundah začela drama. Jokali, praskali in mijavkali so vse 4 kilometre do zavetišča Sevnica, ki je del veterinarske postaje. 

Ob pol dveh so me poklicali, da naj jih pridem iskat, da so še omotični od narkoze. Od dveh so bili pri meni, ob pol treh pa sem izvedela za smrt Sanje Sanja Lončar. Bom napisala kaj o njej, sedaj še ne morem.

Vsak od mačkonov je dobil svojo posteljo (zelo radi ležijo na slami, razen Divka), hodila sem spremljat njihovo dihanje in toploto. Ker so spali cele tri ure, sem jih vmes pokrila. 

Prvi se je zbudil Črnko, največji hudiček med vsemi. Bil je zmeden, ampak se je postopoma plazil s terase. Dokaj hitro je prišel k sebi in že po eni uri zahteval hrano. Sem omenila, da so vsi trije v spanju lulali in po prebujanju bruhali? To je normalno.

Naslednji se je zbudil Taček (svetlo rjavi) in se ciljno obrnil vstran od terase. Šel je po cesti, proti sosedovim in nato spal v hiši sosedove psičke Lole, ki je tako nikoli ne uporablja. Dobil je tudi malico.

Divko (črno-beli) pa je spal in spal in spal. Prišel je iz narkoze, kar sem videla po zaprtih očkah, nato pa spal naprej. Okrog sedmih sem ga prebudila in dala na travo. Kmalu je prišel k sebi in tudi on je odšel nekam proti gozdu. 

Tako sem prvo noč preživela brez mačk, zamera je bila prevelika. Ocenila sem, da bodo po dveh dneh nazaj. Zmota, zjutraj so bili že vsi na terasi in čakali obilen zajtrk. Seveda sem se pripravila in jim postregla najboljše dobrote. Da se odkupim za ulov in kastracijo.

Vsi so v odličnem stanju, kar me veseli. Odštevam dneve, ko bo Črnko postal manj agresiven. Že dan po kastraciji je od hiše napodil vse mačke. Sedaj mu gre na živce celo njegova ljubica, mačka Tigrica. Nič več ne spita skupaj. 

Tisti dan so v zavetišču Sevnica sprejeli 17 mladičev, stare od 3 do 5 mesecev. Pokrivajo 4 občine in s kapacitetami so na koncu. Zato so takšne kastracije/sterilizacije nujne. Ne glejte vstran, ampak ukrepajte.

Moja mama me je vprašala, kaj bomo naredili, če bomo želeli imeti mlade muce - sedaj ko smo tri samcem preprečili razplod? Mama, v zavetiščih lahko kadarkoli dobimo 50 mačk, tako polni so.

Divko, ki je največja diva!

Taček - najbolj pravičen in ozemljen.

Črnko - na zunaj mačo, rabi pa samo veliko ljubezni. In hrane. 

Tri mačke v vrsto

Danes mi je uspel veliki ulov: tri mačkone sem uspela spraviti v kletko in jih odpeljati na kastracijo. Bilo je praskanja, jokanja, mijavkanja, groze ... Tudi meni je bilo hudo, ampak kastracija brezdomnih mačkov je nujna. 

Ti mački si nekaj hrane ulovijo, vendar imajo veliko konkurenco med ptiči (sova in ujede). Mišk na ranču ali v okolici že dolgo nisem videla. Bližnje kmetije so urejene, tam ni dovolj hrane za mačke na kmetiji, kaj šele za prišleke. Borbe so krvave, če kdo poskuša priti na njihov teren.

Tako tisti, ki imamo svoje pse in mačke, hranimo še te divjake. Ni problema, ampak še bolj pomembno je, da jim preprečimo razplod.

Če bi že stalno živela na ranču, bi jih posvojila, tako pa bo skrbništvo ostalo skupno. Se bomo že organizirali.

Načrti za leto 2025 - pestro bo!

Več kot en mesec je minilo od zadnje objave in medtem se je na ranču veliko zgodilo. Na primer, da je črni muc postal glavni in samo izjemoma dovoli črno-beli muci, da pride k moji hiši. Milostno dovoli najbolj plašnemu rjavemu mucu, da pride nekaj pojest. Seveda pridejo mačke samo takrat, ko sem tam; drugače so "doma" pri dveh sosednjih hišah in ne gre jim slabo. 

Z mizarjem sem naredila lesena vrata v spodnjo špajzo, pa ena kavbojska vrata na terasi, ki bodo služila kot zaščita proti vetru. Najpomembnejše pa je, da mi je mizar sestavil 6 dvignjenih gred, za več pa ni bilo lesa. Ampak, to bo čisto dovolj, imam že 4 večje grede iz betonskih škarpnikov, kjer veselo raste zelenjava.

Prvič sem delala z ekscentričnim brusilnikom in bila navdušena. Bilo je sicer mrzlo, ampak delo z lesom me vedno bolj veseli. Zato komaj čakam, da bo dovolj toplo in suho, da bom lahko pobrusila in pobarvala visoke grede.

Naročila sem kompost pri odlični firmi, čakajo me različne sadike malin pri dobri vrtnarki in naročila sem ograjo proti divjati, da bom lahko posadila še več dreves, ki bodo ščitile proti vetru s severa. 

Našla sem super lepe zbiralnike za vodo, ki jih pozimi ni treba izprazniti in imajo pokrov. Kupila bom 2.000-l, da se bom v njem lahko tudi namakala. Že točno vem, kam ga bom postavila. Ker bomo pri kleti polagali kulir plošče (tudi že dogovorjeno za maj), bomo lahko iz teh plošč pripravila podlago. No, ne jaz, ampak mojster.

Dogovorjena sem že tudi s keramičarjem, ki bo položil ploščice na balkonu in terasi. Nadstrešek nad teraso in vhodom pa bo potreben temeljite make up obnove. 

Seveda moram dvignjene grede napolniti z vejami in listjem, nato pride marca mešanica moje zemlje in komposta. Potem pa se začne sajenje. 

Pod že posajene grme in drevesa bom posadila jagodičevje in zelenjavo. Okrog sadnih dreves pa zelišča, ki bodo delala senco in privabljala opraševalce. 

Posadila bom še veliko grmov in dreves, pa tudi odporno jedilno grozdje. Ameriške borovnice bodo letos prvič rodile, lansko leto jih je bilo za vzorec. Nad gredami moram narediti leseno konstrukcijo za senčilno mrežo. 

Zdaj, ko sem tole napisala - a že obstaja kloniranje??? Saj vem, da bodo mojstri naredili največ dela, ampak tudi zame ga bo ostalo dovolj. 

Da bodo enkrat ščitile moj vrt pred vetrom in dajale senco, sem posadila različne vrste vrb in hibridne topole. Lahko se jih poljubno vzgaja in reže, hitro rastejo in sadike so poceni. 

Potem pa sem na Youtubu videla, kako lahko uporabiš veje in obrobiš gredico. In sem šla pospravljat po parceli ...  Gredice sem pridno plela ter jih zastirala s sveže pokošeno travo. Drugega materiala nisem želela kupovati. Malo nižje je viden rezultat po pol leta.

Moje dvignjene grede, visoke 50 cm, dolge 150 in široke 100 cm. Hrastove deske so debele 4,5 cm.

Med vrbe in topole sem posadila grah, da bi sadikam delal senco ter malo pognojil z dušikom. Zelene dele sem po pobiranju graha, ki je odlično obrodil, uporabila kot zastirko.  

Razgledi z mojega ranča so vredni milijon dolarjev, ah kaj, eno milijardo.

Dva takšna javorja čakata, da ju posadim na ranču.

Oktobra sem izdelala betonske dvignjene grede. Samo pri spodnji vrsti sem imela pomoč, vse ostalo pa je moje delo. 

Samo s pomočjo zastiranje so v šestih mesecih nastale grede z odlično zemljo. Plevel se z lahko to izpuli, zemlja je rahla, ni potrebno veliko zalivanja ... Ko bom obrezovala grme, bom te veje zopet uporabila kot zastirko. Manjše veje lahko samo vržem na gredo (metoda je poznana kot chop and drop), jaz bom večje zmlela v sekance, lahko pa bi jih tudi uporabila za kompostiranje. 
Prednost, če posadiš topole in vrbe, pa tudi leske, bezeg in lipe je, da jih lahko celo leto režeš, saj znova poženejo. Seveda, če imate dovolj materiala za zastirko, vam tega ni treba delati in lahko posadite več sadnih dreves. Jaz jih imam nižje od te protivetrne bariere. 

Med grme bom posadila maline, pa tudi zelenjavo, saj bodo rasli v odlični mikroklimi (imeli senco višjih rastlin), hkrati pa bodo s svojimi koreninami prispevali k izboljšanju zemlje. 

Moj nasad ameriških borovnic, imam približno 10 različnih sort.

To je pa gredica z malinami, zelišči in baziliko.

Desno od te točke moram postaviti dodatno ograjo, da bom lahko posadila drevesa in grmičevje, saj po tej dolini piha zelo močan in mrzel veter. Na tem delu sem jeseni že posadila dva gorska javorja, pridejo pa še druge rastline.

Živali na ranču

Na ranču imajo svoj stalen ali začasen dom različne živali: sova, kuna, jež, krt, miši, ptice, muce, psi. 

Sosedova muce (ne od enega soseda, od različnih) so ugotovile, da se pri meni dobi dobra hrana. Hrane je za vse dovolj, zato bi lahko živeli v harmoniji, če ne bi bilo črnega hudobneža, ki od hiše podi vse muce in šavsa tudi proti Luiu. 

Nimam velikih izkušenj z mačkami, zato sem bila na začetku preveč tolerantna. Sedaj sem brez milosti - nima dostopa do hrane. To pomeni, da na teraso prinesem hrano in počakam pri skledah, dokler oba miroljubna mačka ne pojesta svojega obroka. V pripravljenosti je metla, za pregon črnega psihopata. Da se vam ne bo preveč smilil: hrano dobi dve hiši vstran in nobeden maček ni podhranjen. 

Pogled iz kuhinje - prav pomirjajoče ... Zunaj je pihal močan veter, ampak muca je sladko spala. 

Ko se je zbudila, no, ne še čisto, se je takole sončila na strehi svoje nove hišice.

Hmmm, je Helena že pripravila mojo popoldansko malico?

Lui ni bil preveč srečen, da sva šla na sprehod, saj je pihal močan JZ veter. Okoli trupa sem mu dala trak za glavo, saj sva pozabila plašček.

Veter piha z desne, kjer je JZ.

Dvignjene grede sem pokrila z zaščitno mrežo Arricover, ki je boljša kot navadna koprena. Bomo videli.

Tale črni muc me je res pretental. Kako je sladek, se drsa ob nogo, pusti čohati ... V ozadju se vidi, kako previdna je črno-bela muca. Črni psihopat jih tepe in celo preganja z moje parcele. Grrr ...

Štiri v vrsto.

Moji mali kompostniki - nimam še dovolj materiala za večje kompostne kupe. 

Eden drugega provocirata, ko se obiščeta. Psička Lola se mi dobrika, da dobi hrano, Lui pa se pri sosedovih rad pusti masirati pri gospodinji. Najbolj pridna sta, ko gremo na sprehod v bližnji gozd. 

Komaj čakam na nov pridelek malin in jagod.

 Vse vrbe odlično rastejo - obožujem jih.

Novembra na ranču - novosti

Kar nekaj mesecev je minilo od zanje objave. Upravičeno nisem imela časa, saj sem na ranču gostila različne mojstre. Eni so bili boljši, drugi pa malo slabši ... 

Najslabšega mojstra (iz Ljubljane) sem dobila na koncu, zato bo nadstrešek na terasi dokončal drug mojster (iz Sevnice). Bili so tudi drugi večji in manjši problemi, ampak letošnji cilj je izpolnjen in dobila sem novo fasado (pa še nova okna in vrata v kletnih prostorih, drenažo okrog hiše, popravljeno električno napeljavo ...).

Čez poletje smo s pomočniki pridno zalivali spomladi posajene rastline (od jagodičevja do grmov in dreves). Oktobra pa sem končno uresničila zame pomemben projekt: dvignjene grede iz škarpnikov.

Moja zemlja je zanič, zato je bilo že od začetka jasno, da bom imela dvignjene grede. Imam že eno iz lesa, ter štiri iz betonskih škarpnikov; pride še pet lesenih dvignjenih gred. Zanimivo bo opazovati, ali bom lahko tudi poleti v škarpnike posadila npr. začimbe, ali pa bo enostavno prevroče. 

Naj se pohvalim, da sem vse škarpnike, razen prve vrste, sama zložila in napolnila z zemljo.  Prav tako sem sama napolnila dvignjene grede (notranje dimenzije približno 1 x 2 metra, višina 40 cm) z vejicami, listjem, kompostom in svojo mešanico zemlje. Kombinirala sem svojo ilovnato zemljo, s kupljenim kompostom, peskom in miskantusom (posušeno travo). V vsako gredo sem morala dati 800 litrov materiala, skupaj 3,2 kubična metra. 

Zaenkrat dobro kaže, vse lepo raste oz. je hitro vskalilo. Loke sem naredila iz alkaten cevi za vodovod, grede pa so sedaj že pokrite z arricover mrežo. V društvu Samooskrbni imajo nekateri člani zelo dobre izkušnje s to mrežo.

Grah bom rezala kot kalčke, solate sem verjetno posadila pregosto. V zemlji je tudi čebula in seme azijske zelenjave, pa motovilec. Najbolj pomembno mi je bilo, da testiram grede pozimi, na 420 n.m., in da niso prazne.  

Seveda sem ranč fotografirala v megli; ko je sonce, se na kmetih dela ... 

Zvesti bralci bloga vedo, da so to "rogljički", ki so nastali iz viška zemlje, ko smo delali novo cesto. Služijo zadrževanju vode na parceli. Odlično delujejo. Letos je na njih zrasla trava, ki jo uporabljam kot zastirko in za proizvodnjo humusa, saj je ta zemlja zelo revna in ilovnata. Ko bo čas, jo bom prekrila in zatrla plevel ter posadila okrasne in hranilne rastline. 

Pogled proti hiši, z nedokončanim nadstreškom. V prvem delu slike so na novo posajeni ruji, ki bodo zrasli 3 x 3 metre in delali senco, hkrati pa optično razdelili okrasni in uporabni del vrta.

Lopa, ki ji še manjka malo barvnih poudarkov, odlično služi kot skladišče za orodje. Naslednje leto bom tudi uredila zbiranje vode s strehe ute, kar je bil moj največji motiv za njeno izgradnjo. Ob cesti sem posadila različna hitro rastoča drevesa in grme, kot je topol in vrba, vmes pa sedaj še maline.

Navdušena sem nad jedilnim grozdjem, ki je odporno na bolezni. Letos sem posadila dve trsni sadiki sorti Nero in Georg, ki sta imeli vsaka tri grozde. Okrog brajd bom posadila še štiri sadike. Pod brajdo bom postavila ležalnik, da se bom odpočila med delom na vrtu ... 

Del z jagodičevjem: spredaj so jagode in maline, v ozadju ameriške borovnice, saj imam v originalu zemljo s kislim pH.

Nove dvignjene grede iz betonskih škarpnikov. Optično jih bom polepšala naslednje leto, najprej je na vrsti testiranje in merjenje temperature.

V škarpnike bom posadila zelišča (na južno stran) in jagode (na severno). Nad grede pride še lesena konstrukcija za senčilno mrežo.

Vrste z drevesi in grmi (ki jih lahko zelo dobro obrezujemo) služijo tudi kot zaščita pred mrzlim vetrom.

Ko je mrzlo, je moj kuža Lui najraje v hiši, pred IR pečko. Tudi jaz ...

Julija na ranču

Na ranču se vedno kaj dogaja. Ker so gradbeni mojstri zaradi slabega vremena malo zamujali, sem se v juliju ukvarjala z okolico. Največji poudarek je bil na zastirkah okrog letos posajenih rastlin, sadno drevje je sekance dobilo že lani. Uporabila sem različne materiale, od miskantusa, do sekancev, trave, plevela in graha. 

Vse odlično deluje in od cca. 200 posajenih rastlin se je posušilo samo 5. Bila sem presenečena, da sta se posušili dve sadiki bezga.

Ko so gradbeniki prišli z bagrom, so morali najprej presaditi dve latasti hortenziji in jesenski anemoni. Rožice je pričakala nova dvignjena greda in selitev so, čeprav v polnem cvetenju, so prenesle brez težav. Tudi lonci s sezonskimi zasaditvami so se morali umakniti, prav tako večje sadike z vrbami. 

Postavila sem jih v polsenco, na palete in videti je, da jim nova lokacija ustreza. 

Les za dvignjene grede in senčilne mreže

Ena od petdesetih sadik topola, ki bodo v prihodnosti dajale senco in listno maso za izgradnjo humusa v tleh.

Obožujem praprot, zato so mesto na paletah našle tudi 3 sadike.

To mesto je namenjeno okrevanju rastlin, da bodo jeseni dovolj močne za sajenje. 

Tukaj so zakopane na pol preperele vinogradniške sohe. Na vrhu je bolj malo zemlje, ampak dve buči vseeno dobro rasteta. Jih pa pridno zalivam. 

Grah sem okoli sadik posadila "za hec", ampak je obilno rodil in približno 2 kg ga je romalo v skrinjo. Zeleni dele sem položila okrog rastlin, za senco in da se razgradijo v humus. Po podobnem principu sem posadila nizki fižol, ki odlično raste. 

Jedilno grozdje, pojedla sem že dva grozda. Mljask, odlično je.