Z artičokami je takole: eni jih obožujejo, drugi ne marajo. Jaz sem nekje vmes - če so artičoke dobro pripravljene, jih jem. Ne maram pa mehkih, razkuhanih, starih, grenkih in neokusnih artičok.
Prvič sem artičoke jedla na Nizozemskem, na izmenjavi s študenti gradbeništva. Kolegi so nam za večerjo pripravili kuhane artičoke in tudi pokazali, kako se jih je. Bilo je kar dobro. Potem se večkrat jedla zanič artičoke, dokler nisem odkrila, kako jih lahko sama pripravim.
Najraje imam vložene, ker jih lahko jem v vsakem letnem času. Za zajtrk si na kruh namažem zelenjavni namaz IBI, zraven pa pojem artičoke. Uporabne so tudi v omakah za testenine.
Verjetno ste že slišali, da artičoke vzpodbujajo delovanje jeter in žolčnika. O tem sem se želela sama prepričati, vendar brez umetnih izvlečkov, ki so v kapsulah in tinkturah. Zato sem si iz italijansko-slovenske poroke prinesla dva litra vloženih artičok (tudi najdražje so še vedno cenejše kot v Sloveniji).
In res sem opazila učinke, vendar šele takrat, ko sem pojedla najmanj 10 polovičk. Po obisku stranišča je bil občutek podoben kot pri čiščenju jeter. Seveda artičoke ne morejo nadomestiti čiščenja jeter z oljem in grenivkinim sokom, vendar so vseeno koristne, predvsem v preventivne namene.
Jetra in žolčnik spadajo v element les, tudi pomlad v sistemu petih elementov uvrščamo v ta element. Kot že vsi veste, je les moj prijateljski element, zato ga moram negovati in z njim tudi zdravje pripadajočih organov. Zato sem si iz Italije znova nabavila dva velika kozarca artičok. Pošiljka je prispela danes, prinesel mi jo je srečno poročeni italijanski mož:
Pošiljka artičok iz Italije
Artičokine srčke narežen na četrtine in jih začinim s koprcem, poprom, soljo, olivnim oljem in dodam toliko vode, da so skoraj vse pokrite z marinado. Vse skupaj dam v posebno posodo in za nekaj ur v hladilnik. Danes sem dodala strok česna in mislim, da bo zelo dobro. Ostale seveda pustim v ordiginalni posodi, ki jo hranim v hladilniku.
Mljask, bo jutrišnji zajtrk dober IN zdrav!