sobota, 13. april 2013

Šimleša - v rokavicah mu je prevroče

Hrvaški avtor Bruno Šimleša pravkar promovira svojo zadnjo knjigo "U rukavicama mi je ionako prevruće". V slovenščino sta prevedeni dve njegovi knjigi, meni je najljubša Ljubeznoslovje.

Bruno je na facebooku objavil tole:

"U rukavicama mi je ionako prevruće" - o nešto drugačijem shvaćanju one duhovne maksime prema kojoj je mudro uvijek prihvatiti sve kakvo jest i o apsurdima do kojih nas to može dovesti.

Prihvatiti nekoga kakav jest znači ne pokušati ga mijenjati, ali ne i pomiriti se sa svime što ta osoba donosi u naš život! Ako prihvaćamo partnera koji nas ne zna cijeniti i voljeti, to ne znači da prihvaćamo njega kakav jest, nego da imamo toliko nisko samopoštovanje pa nismo ni svjesni da zaslužujemo bolje.

Prihvatiti nekoga kakav jest ne znači trpjeti njegovu nedoraslost i pristati na odnos koji ta osoba želi imati s nama. Dakle, možemo prihvatiti nekoga kakav jest, ali i dalje odabrati koji odnos želimo imati s njim jer ne možemo biti izvrsni prijatelji ili partneri s bilo kim. Želimo li biti sretni s nekim, ta osoba mora znati primati naše blagoslove i davati svoje, inače ne koristimo svoj potencijal. Žalosno je odreći se svojih potencijala i, zapravo, svojega života samo zato da bismo bili s osobom koja nas ne zna cijeniti i poštivati.

Dakle, mogu prihvatiti osobu kakva jest (i sve izvrsno i sve ne tako izvrsno u njoj) i ne mijenjati je jer shvaćam da to nije moja uloga, ali to nikako ne znači da ne smijem odabrati kakav ću odnos razvijati s tom osobom. Potpuno je normalno i zdravo imati određene kriterije za svoje prijatelje i partnere jer besmisleno je forsirati blizak odnos s osobama s kojima objektivno nemate dovoljno zajedničkog da biste stvorili zajednički svijet, intimu i povjerenje.

Upam, da še znate toliko hrvaško ... Se samo meni zdi, ali v besedilu res manjka cel kup vejic?

Nemci so tudi zelo malo uporabljali vejice; po zadnji slovnični reformi, pa so postala pravila dokaj podobna našim in vejic je več.

P.S.
To je moja 700 objava na blogu.

petek, 12. april 2013

Kulinarično zapeljevanje

Še malo bomo ostali pri knjigi Okus po ljubezni (avtor Anthony Capella). Kuhar Bruno, eden od treh glavnih akterjev, je tako razlagal svojemu prijatelju Tommasu:

"Če hočeš koga spraviti v jok, mu daš narezati čebulo. Če hočeš, da postane žalosten, mu skuhaš jed, ki mu jo je kuhala mama, ko je bil še majhen."

"Če pa hočeš nekomu vzbuditi poželenje ...." svetuje Bruno morske sadeže, polže z oljem in česnom, male artičoke z meto in vino, jasno. Za konec pa eksplozijo sladkosti, nekaj lahkega, kar ti da občutek, da si poln energije in da prekipevaš od sreče.

"Če hočeš, da se kdo zaljubi vate, mu moraš skuhati nekaj povsem drugačnega, nekaj povsem preprostega, vendar izrazitega okusa. Nekaj, s čimer mu pokažeš, da poznaš njegovo dušo."

Na primer?

Včasih pravilo "Manj je več!" velja tudi pri kulinaričnem zapeljevanju

"No, v tem je problem. To je odvisno od posameznika. Res moraš dobro poznati tega človeka - njegovo življenje, odkod prihaja, ali je surov ali rafiniran, suh ali masten. Prej ga moraš pokusiti, da veš, ali je njegovo meso sladko ali kislo, slano ali pusto. Skratka, ljubiti moraš tega človeka, pa ga morda kljub temu ne poznaš dovolj dobro, da bi mu pripravil jed, ki bi mu segla v srce."

Dragi moji, če ste nameravali v teh spomladanskih dneh koga zapeljati s kuhanjem, bo dosti težje, kot si mislite. Poznate dovolj dobro to osebo? Ste že pokusili njeno meso?

četrtek, 11. april 2013

Kava iz sfriziranega aparata Gaggio

Že dolgo nisem brala tako zabavnega kulinaričnega romana kot je Okus po ljubezni (avtor Anthony Capella). Vsi, ki znajo vsaj malo italijansko, bodo še bolj uživali, ker je veliko citatov puščenih v italijanščini. Rimljani imajo očitno zelo morbiden humor, vsaj po kletvicah sodeč.

V knjigi je, kot se za strasten italijanski roman spodobi, veliko ljubezenskih in kulinaričnih zapletov. Na koncu je happy end, vsi so zadovoljni in vsak dobi svoje. O kuhanju in pristnih italijanskih jedeh pa je tako lepo napisano, da so se mi ves čas cedile sline in sem si že želela rezervirati letalsko karto za Rim.

Eden od zanimivih stranskih likov je lastnih kafeterije, kjer strežejo pravo italijansko kavo. Njegova ljubezen je aparat za kavo Gaggio. Obožuje ga, vendar si želi, da bi pripravljal kavo z malo več pritiska (verjetno bi bilo fizikalno pravilneje, če bi napisala z malo več tlaka). Na začetku knjige mu daje Gaggio "samo" pet barov, potem pritisk z različnimi predelavami poveča na sedem. Uporabi kar dele iz svojega kombija.

Mnenja o tem, koliko kave na dan lahko popijemo, so deljena.

Kava, ki priteče iz "sfriziranega" aparata, je tako gosta kot vroča čokolada. Več kot enega espresa ne zmorejo tudi največji odvisniki. Domačini vedo, da se kava pije stoje, ker manj škoduje želodcu. Na koncu knjige dobi Gaggio še več moči in sicer iz traktorskih delov ter - eksplodira.

V dveh kafetarijah sem povprašala, koliko barvo ima njihov aparat za kavo: eden je imel "samo" 0,9 bara, drugi 1,7. Bom še naprej raziskovala in prav radovedna sem, ali se bo kdo približal Gaggiu iz knjige ...

V Aviti lahko kupite instant Kavo Chi balance z guarano in minerali, ki ima blag okus po karameli. Odlična je tudi za odvajanje od pretiranega pitja kave in idealna za uporabo na delovnem mestu.



torek, 9. april 2013

Ajvar iz Srbije

V zadnjem Nedelu sem prebrala, kako "zdravo" jedo Srbi. Včasih kupim njihov ajvar, v dobri veri, da bodo na nerazvitem Balkanu pridelovali paprike na tradicionalen, zdrav način. Hm, očitno sem bila preveč naivna in si bom morala letos ajvar narediti sama.

V članku Vilija Einspielerja, dopisnika iz Beograda, piše:

"Na makedonski meji so cariniki zadržali tristo ton pšenice iz Srbije, ker so tamkajšnja agencija za hrano in veterinarstvo v njej odkrila nedovoljeno koncentracijo težkih kovin. ... Srbija se je namreč zapletla v škandal z izvozom srbskih jabolk v Rusijo, ki je vsebovala čezmerne količine pesticidov. Toda menda se je izkazalo, da so bila jabolka v resnici poljska in makedonska, srbsko podjetje jih je preprosto prepakiralo in izvozilo kot domač proizvod."
Vir: www.trgovina.mercator.si

Del članka o nakupu mesa, ki je tik pred iztekom roka trajanja, ki je predpisan v Evropski uniji, in ga potem po nizkih cenah prodajajo v Srbiji, vam bom raje prihranila. "Kupci pogosto nimajo druge izbire, proizvajalci pa pravijo, da ne delajo za sejme, ampak za trg."

Mogoče pa Pravemu domačemu ajvarju, ki je narejen po receptu Bakina Tajna, delam krivico. Največji problem je ravno to, da potrošniki nimamo nikoli dovolj informacij o izdelku.

ponedeljek, 8. april 2013

Vročekrven zmaj v aprilu

Danes je ponedeljek, zato nikar ne glejte vremenske napovedi za ta teden. Ne, nikar, zaradi vašega duševnega zdravja je prepovedano!

Ugotovila sem, da se je nekega problema najbolje lotiti z racionalnim pristopom. Moški ta način dosti bolj obvladajo, zato se lahko od njih marsikaj naučimo. Feng shui je idealen za takšen način obravnave. Pa si poglejmo to nagravžno slabo vreme s pomočjo feng shuija.

Že letošnje leto je v znamenju vodne kače. Napoved je, da bo prva polovica leta bolj deževna (vladal bo element voda), druga pa sušna (kača spada v element ogenj). Glede na to, da smo 4.4. 2013 stopili v mesec zmaja, bi lahko bil ta mesec še tudi moker. Zmaj je sicer zemeljsko znamenje, vendar v svoji notranjosti (Hidden Stems) skriva tudi vodo. Tako imenovani New Qi, ki ga opisuje, je namreč v znamenju vode yin.


Aprila nam bo vladal vročekrven zmaj - mogoče pa malo dežja niti ni tako slaba ideja, da ohladi pregrete (politične) glave

A se že bolje počutite? Saj tudi kitajski koledar pravi, da je lahko zemlja v aprilu mokra. Ampak, stvari niso tako enostavne, saj moramo upoštevati element letošnjega zmaja. To je ogenj yang, zato lahko upamo, da bo v aprilu hitro toplo. Malo je nerodno, ker ogenj energijsko podpira zmaja in kar strah me je, kako bo zmaj začel bruhati ogenj, če mu ne bo kaj pogodu. Ta mesec bo zanesljivo vročekrven in naporen.

Na srečo so prvomajski prazniki prav prikladno razporejeni za počitek ...

nedelja, 7. april 2013

Kulinarika z lovorjevim listom

Še kdo kuha brez začimb? Včasih so ljudje zmedeni, ko jim povem, da pri kuhanju uporabljam veliko začimb. Mislijo, da imam rada pekočo hrano ... Ne, z začimbami mislim na timijan, majaron, origano, rožmarin, koprc. Dolgo časa pa je trajalo, da sem ugotovila, kako rada imam lovorjev list.

Od severne Nemke sem izvedela, da pri njih k ribam dodajo svež lovorjev list - ki ima čisto drugačen okus kot posušeni. Svojo zalogo lovorjevega lista pridno obnavljam. Kot pristna (priseljena) Ljubljančanka si liste kupim na tržnici, jih dobro posušim in dam v lično stekleno posodico. Kolikokrat sem že rekla, da si bom naslednjo zalogo nabrala sama, nekje v Istri, na sprehodu. Ah, sanje ...


Lovorjev list dodajam v skoraj vse enolončnice, mesne jedi, stročnice, zelje in zelo pogosto v paradižnikove omake, ker ji da grenko-zemeljsko noto. Poseben okus daje ajdovi kaši, v rižote pa res ne sodi, vsaj v tiste ne, ki jih kuham jaz.