Fotografije sem naredila z mojim prvim digitalnim zrcalnorefleksnim fotoaparatom Pentax istD. Ko sem ga vzela v roke, se mi je zdel majhen in primitiven, vendar še vedno dela dobre fotografije. Če bi imela na njem boljši objetiv, bi bile fotografije prav solidne.
Brez popravljanja, direktno iz fotoaparata dobimo takšne barve. Pentax sicer nima tako zvenečega imidža kot Canon in Nikon, ima pa svoj krog privržencev, ki jih je osvojil.
Hmmm, trave ...
Okrog oboka se je pred desetimi leti vzpenjala vrtnica, mi pa smo posadili dve loniceri. Lansko leto je ena kar odmrla, zato je bilo ogrodje golo. Čisto po naključju, ker sem želela samo udobno očistiti obešanko, sem zapolnila manjkajoči del. Ta motiv gledam izza pisalne mize, vmes se pogled ustavi na travah in lahko si predstavljate, kako uživam.
V senčnem kotičku so znova koprive in trave. Nisem se kaj dosti trudila, lahko bi bilo še boljše.
Milijon zvončkov in rdečo koprivo sem v začetku tudi obrezala, drugače bi bilo težko vzdrževati ravnotežje med majhnim lončkom in veliko listno maso. Tudi v avgustovski vročini sem jih znala obdržati, upam, da bo tudi jesen dovolj topla.
Monokrone barve, samo kontrast z listi. Všeč mi je! Trava potrebuje veliko vode, ker ponavadi raste ob ribniku. Ima tudi podporo, drugače bi se polegla po tleh.