Julija na ranču

Na ranču se vedno kaj dogaja. Ker so gradbeni mojstri zaradi slabega vremena malo zamujali, sem se v juliju ukvarjala z okolico. Največji poudarek je bil na zastirkah okrog letos posajenih rastlin, sadno drevje je sekance dobilo že lani. Uporabila sem različne materiale, od miskantusa, do sekancev, trave, plevela in graha. 

Vse odlično deluje in od cca. 200 posajenih rastlin se je posušilo samo 5. Bila sem presenečena, da sta se posušili dve sadiki bezga.

Ko so gradbeniki prišli z bagrom, so morali najprej presaditi dve latasti hortenziji in jesenski anemoni. Rožice je pričakala nova dvignjena greda in selitev so, čeprav v polnem cvetenju, so prenesle brez težav. Tudi lonci s sezonskimi zasaditvami so se morali umakniti, prav tako večje sadike z vrbami. 

Postavila sem jih v polsenco, na palete in videti je, da jim nova lokacija ustreza. 

Les za dvignjene grede in senčilne mreže

Ena od petdesetih sadik topola, ki bodo v prihodnosti dajale senco in listno maso za izgradnjo humusa v tleh.

Obožujem praprot, zato so mesto na paletah našle tudi 3 sadike.

To mesto je namenjeno okrevanju rastlin, da bodo jeseni dovolj močne za sajenje. 

Tukaj so zakopane na pol preperele vinogradniške sohe. Na vrhu je bolj malo zemlje, ampak dve buči vseeno dobro rasteta. Jih pa pridno zalivam. 

Grah sem okoli sadik posadila "za hec", ampak je obilno rodil in približno 2 kg ga je romalo v skrinjo. Zeleni dele sem položila okrog rastlin, za senco in da se razgradijo v humus. Po podobnem principu sem posadila nizki fižol, ki odlično raste. 

Jedilno grozdje, pojedla sem že dva grozda. Mljask, odlično je. 

Ranč: izčrpno poročilo o stanju v začetku junija

Letošnje izredno mokro pomlad sem izkoristila za sajenje rastlin na ranču. Na spodnji sliki je izhodiščno stanje v maju 2023, da si boste lažje predstavljali, kaj se je spremenilo v enem letu. Veliko! Vsakokrat, ko me zagrabi kriza (le kaj je meni tega treba), si ogledam stare slike in dobim zagon. 

Zato sem zelo hvaležna za deževno vreme, saj bi drugače morala s sajenjem večjih rastlin počakati do jeseni.

Maj 2023 - ni bilo še ceste, ograje, nasipov, rastlin ... 

Ker je zemlja ilovnata in z malo humusa, sem iskala načine, kako izboljšati zemljo in rastlinam omogočiti dober začetek rasti. Na parceli ni sence, zato sem začela s sajenjem hitro rastočih dreves kot so topoli in vrbe. V Avstriji sem nabavila posebne hibride, ki so bolj odporni na sušo, predvsem pa zelo poceni. Veliko sadik vrbe pa je mojih. 

Najprej izkopljem (s strojnim vrtalnikom) veliko sadilno jamo, nato pa jo napolnim z različnimi mešanicami - odvisno od zemlje, ker ni povsod na parceli enaka, in potreb sadik. Npr. bukve so dobile veliko humusa, vrbe pa več peska. V vse jame pa dodajam brikete iz konjskega gnoja, na vrhu pride terra preta in debela plast sekancev. 

S pomočnikom sva na severni strani izvedla čistilno akcijo. Na tri kupe sva zložila les, ki je delno že preperel, da bo nastal "hotel za žuželke". Poganjke robid, ki smo jih odstranili, pa bom skurila. 

To je sadika topola imenovanega MAX 4. Poleg tega, da ima atraktivne rdeče veje, hitro raste in je odporen na veter. Kupila sem 1 meter dolgo "palico", v zemlji je približno dva meseca, v enem letu lahko zraste 4 metre. Sigurno bi bil sedaj še večji, če bi bilo topleje. 

Ko sem v eni od vrtnarij našla ugodne sadike rdečelistne bukve, si nisem mogla pomagati in naročila 15 kosov. Ki jih je bilo potrebno tudi posaditi. Z Andrejem sva skopala luknje z vrtalnikom Rockyem, sadila pa sem sama. Seveda sem takoj posadila še 15 japonskih vrb (med topole in vrbe), da bukvam ne bo dolgčas ...

Moj (slepi) kuža Lui

Začasno, polsenčno mesto.

Na topole in vrbe zelo rade pridejo uši, pa tudi drugi škodljivci, ki sesajo mlade liste. Na nekaj dni naredim natančen pregled in ukrepam.

Držim pesti, da bom lahko poskusila vsaj eno breskev.

Nastajajo takšne vrste, ki bodo imele več funkcij. Tale bo predvsem zadrževala veter (ker bo desno od njih moj zelenjavni vrt) in ustvarjala mikroklimo. Vrbe in topole se lahko poljubno obrezuje, veje in listi pa uporabijo za biomaso ali zastirko. Ko bodo rastline večje (senca), bom lahko vmes posadila še jagodičevje, pa tudi sezonsko zelenjavo. 

Na parceli je nekaj kvadratnih metrov zemlje, ki ji vladajo robide. Začela sem resno borbo proti njim. Vse odrezane veje in listje s parcele sicer uporabim ponovno, robide pa vedno zažgem.

Takole nastajajo vrste. Če koga zanima kaj natanko počnem, si lahko ogledate tale film: simpatičen Italijan v zanimivi angleščini predstavi svoj "sintropic farming": 

https://www.youtube.com/watch?v=KfuC_T-eXL0

Sistem je razvil Švicar Ernst Görtsch, ki pa živi v Braziliji. Več o tem sistemu: 

https://agendagotsch.com/en/what-is-syntropic-farming/ 

Vrbe na levi so bodoča senca za kompostne kupe.

Brez dobrih sekancev ne gre. Tile so stari že eno leto in polni mikroorganizmov.

Še en pogled. Od tukaj do hiše je cca. 80 metrov. 

Lani novembra sem posadila deset sadik sadnega drevja. Izbrala sem večje rastline in nizke podlage, zato so na nekaterih že sadeži. Moj fokus pa bo jagodičevje, saj menim, da bo sadno drevje vedno težje pridelati.

Tudi na vzhodnem delu parcele sadim: gabri, bezeg, japonska vrba, ruj.

Boreč - zaljubljena sem v to rastlino.

Naredila sem dva takšna "bazena". V enem je zemlja s kislim pH in so posajene ameriške borovnic (to je moja originalna zemlja), v drugem pa pH dvigujem in je namenjen malinam ter zeliščem. 

Prvi trije "rogljički" (višek zemlje od izkopa za cesto) so namenjeni za okrasne rastline, četrti pa za zelenjavo (enkrat v prihodnosti). Zemlja na teh rogljičkih je bila mrtva, brez humusa, polna kamenja. Sedaj jo izboljšujem, predvsem s travnim odkosom, kombiniram pa tudi listje in miskantus. 

Razgled proti Sevnici, v ospredju na sliki je šmarna hrušica.

Razgled proti Krškemu. 

S sajenjem sem do jeseni končala. Vse površine bom zastirala z različnimi materiali, da bodo rastline čim bolje preživele vroče poletje (takšna je napoved). Iz kmetice se bom prelevila v gradbenico, na vrsti je namreč izdelava drenaže in fasade. 

Ranč - kako na parceli obdržati vodo

Načinov, kako na vrtu, parceli ali sadovnjaku obdržati vodo, da ne odteče naprej, je kar nekaj. Dobra sestava zemlje, zastirke, prepreke proti vetrni eroziji in naravna senca so osnove. Jaz si pomagam tudi z nasipi, učinkoviti so tudi kanali in bajerji/jezera/mlake.

Ker mi je pri izdelavi ceste "ostalo" 140 m3 zemlje, sem na ravni in s travo poraščeni parceli modelirala "rogljičke". No, naredil jih je bagerist ... in to zelo lepe.

Cesta poteka na grebenu, najvišji točki parcele, zato se voda zliva na obe strani ceste, pa tudi vzdolžno - proti hiši, ampak to je druga zgodba.

Lansko leto je bila trava na parceli rjava. Kako bo letos? Mogoče bo vsaj v okolici "rogljičkov" ostala zelena, saj se tam nabira voda in počasi odteka. Bomo videli, se še učim, koliko prenese ilovnata zemlja in kakšen vpliv imajo moji ukrepi (zasaditve, zastirke). 

Danes sem fotografirala ogromno lužo v konkavnem delu rogljička. Vauuu, toliko vode? Kdaj bo odtekla?

Že čez eno uro je ni bilo več.

Ves travni odkos konča na rogljičkih. To je mrtva zemlja, razen na dveh rogljičkih je bolje, zato jo oživljam z EM, zastirkami iz miskantusa, travnega odkosa in listja (jeseni). Posajeni grmički, ki bodo delali senco, dobijo še sekance s kompostom, okrog pa velikodušno pokošeno travo.

Pisanolistni ambrovec je na srečo posajen na robu rogljička. Na žalost ga je malo poškodovala zadnja slana.

Prva od mnogih fotinij, ki sem jih posadila. Izredno ji ustreza ta lega in veselo raste.

Še mlaka od blizu.

Dobro uro kasneje vode ni več. Na najbolj konkavni točki rogljička je luknja. Bila je prva, ki smo jo naredili kot test in že pol leta razmišljam, kaj naj tam posadim. Nekaj lepega, zanimivega, robustnega, ki prenese sonce, mraz in veter. No, sedaj moram upoštevati še občasne poplave. Zato ostane samo ena izbira: vrba. Ja!!!!

Pogled v dolino, proti Krškemu.

Ranč - majski kaos

Na ranč sem prišla po devetih dneh. Hitra analiza stanja je pokazala, da je trava zrasla in da  je zaradi mrzlega vremena nekaj poškodb na sadnem drevju in grmičkih. Bomo preživeli.

Moj pomočnik mi je pomagal posaditi novo zalogo fotinij in češmina. Najprej je izkopal luknjo, nato pa sem v sadilno jamo dodala mešanico zemlje, terra prete, konjskih peletov in peska (po potrebi). Pomočnik Andrej je nato iz izkopane zemlje oblikoval muldo, ki se strdi in zadrži vodo v sadilni jami. Okrog rastline bodo prišli še sekanci in zeleni rastlinski deli (trava, veje). 

Ves travni odkos sedaj damo na rogljičke in kravjake (to so nasipi iz zemlje, ki je ostala po izkopu ceste), da se bo naredilo čim več humusa.

Pri kopanju lukenj vedno najdemo kamne. Uporabim jih, ali nesem na en kup, da se bodo tam udomačile kače ali kuščarji.

Velika sadika bezga, velika jama in velika mulda. Bezeg že cveti. 

Na obisk je prišla sosedova psička Lola. Poglejte Luiev rep, kako drži v zraku. Naj se ve, kdo je šef na ranču!!! Skupaj hodimo na sprehode v gozd, ki je 100 metrov vstran.

Uporaba gradbeniškega znanja ... 

Zmanjkalo mi je baterije v kosilnici in nisem mogla pokositi. Sedaj bo ta navidezen kaos moral urediti pomočnik za košnjo trave (ja, več jih imam ...).