S kolegico Majo pripravljava že 57. številko E-revije Avita. Koliko dela je s pripravo, ve samo tisti, ki je že sam pošiljal e-novice. Prvo pravilo pri pisanju naših člankov je, da imajo neko dodano vrednost. Kar pomeni, da morajo biti boljši od 80% člankov, ki jih objavljajo drugi (časopisi, spletni portali). Mislim, da nam to kar dobro uspeva.
V tokratni številki, ki jo bomo poslali jutri, bosta dve zelo pomembni temi: ledvice in trebušna maščoba. Ledvice so problematičen organ, saj nimajo takšne sposobnosti obnavljanja kot črevesje ali jetra. Ko so enkrat poškodovane, se stanje lahko samo poslabša.
O trebušni maščobi pa načeloma vsi »vse« vemo, saj si vsako jutro ogledujemo trebušček, preverjamo stanje tam spodaj in poskušamo preslepiti samega sebe, ko vlečemo trebuh proti rebrom …
Ampak, ali veste, kaj je pri trebušni maščobi najbolj problematično (poleg same fizične teže, ki pritiska na notranje organe)?
Ena izmed najbolj nezaželenih lastnosti trebušne maščobe je njena hormonska aktivnost. V krvni obtok spušča namreč več kot 20 različnih hormonov in drugih snovi. Prav te hormone povezujemo z nastankom kardiovaskularnih in žilnih obolenj, sladkorno boleznijo tipa 2 in povečanim tveganjem za razvoj raka.
Če je obseg pasu večji od 80 cm pri ženskah in 94 cm pri moških, obstaja velika verjetnost, da je delež trebušne maščobe previsok.
V zadnjem času sem opazila, da se redim okrog pasu. Kaj je narobe? Analizirala sem različne vzroke, od pomanjkanja gibanja (ne, nikakor), prevelikega vnosa kalorij (hmmm, mogoče, tiste tortice so bile kar kalorične), stresa (nič presenetljivega, normalno spomladansko stanje), hormonov (vse v redu, smo uredili). Zakaj se torej redim okrog pasu? Pri meni, ki imam postavo v obliki peščene ure, je nabiranje trebušne maščobe velik alarm in vzrok za veliko neugodje.
Na spletu sem slučajno zasledila aplikacijo za računanje hranilnih vrednosti. Včeraj, okrog 18. ure sem vnesla v program svoje obroke in zgroženo ugotovila, da sem pojedla samo 780 kcal. Kaj? Kako je to mogoče? Tudi program mi je "očital" podhranjenost, saj bi morala po njegovih izračunih pojesti najmanj 1.600 kcal.
Seveda, če tako nepravilno razporedim obroke, sem zvečer ob osmih lačna. V nedeljo sem šest ur delala v vrtu, kjer sem pokurila ogromno kalorij, naslednji dan pa pojem samo 700 kcal. Pa nisem načrtno stradala, meni se je zdelo, da stalno nekaj jem. Kako videz ... ehhh ... kalorije varajo.
Ker se mi zvečer ne da pripravljati zdravega obroka (= stati za štedilnikom), pojem tisto, kar je pri roki. Saj jem zdrava živila, vendar prepozno in pogosto s preveč OH. Na primer, včeraj sem pojedla ostanke rižote (4 JŽ), lososa (mini porcija) in banano. In, ker sem bila lačna, še pest lešnikov.
Kam je šla ob osmih zvečer ta kombinacija, polna OH in sladkorjev? Direktno na trebuh.
Danes zjutraj sem takoj začela s prevzgojo in že pred treningom pojedla banano. Potem je sledila malica (radič in krompir), sedaj pa čakam na impulz lakote, da bom šla na kosilo.
Pri trebušni maščobi je torej pomembno:
- kaj jemo,
- koliko jemo,
- kdaj jemo,
- koliko smo telesno aktivni.