sobota, 14. marec 2015

Kaj vse zmore polžasti sokovnik

Včeraj sem se udeležila kulinarične delavnice o uporabi polžastega sokovnika, ki jo je pripravila Mateja Reš. Kot vedno je bilo zelo zanimivo in poučno. In poskusila sem nenavadne kombinacije, ki jih sama ne bi nikoli pripravila. Pri spontanem kombiniranju živil sta si obe sestri, Mateja in Ruth, zelo podobni ...

Vedela sem, da bo v Matejini učilnici malo svetlobe, zato sem s sabo vzela velikega Nikona in svetlobno močan širokokotni objektiv. Seveda sem tudi zvišala ISO, vendar sem zadovoljna samo s polovico fotografij. Kot vedno, so objavljene fotografije zelo malo obdelane, ker za kaj več preprosto nimam časa.

To so bile dodatne informacije za fotografe, zdaj pa h kulinaričnemu delu delavnice.

Najprej smo poskusili grisine, ki jih je pripravila Mateja. Vse naredi sokovnik, tudi testo.



Tale rdečko je bil glavna zvezda delavnice.  


Mateja nam je povedala zelo preprosto pravilo za pripravo zdravih sokov: polovica sestavin naj bodo živila, ki dajo zelo dobre sokove (jabolka, korenje, pomaranče, hruške), drugo polovico pa ...


... naberemo tako, da gremo okrog hiše ali po vrtu, in potrgamo "zelenje": od plevela, do pšenične trave, do začimb in klasike kot je špinača, regrat, čemaž. Ta del soka pa je "samo" zdrav, hahaha.


Pastinak je na Matejinem gorenjskem vrtu dobro prezimil.


Še ena skleda z dobrimi sestavinami za sok


Tale porcija pa nas je razstrupila in pomladila.


Oreške namakamo najmanj 5 ur in s pomočjo sokovnika naredimo "mleko". 


Mleko oziroma rastlinski napitek iz lešnikov je bil zelo dober, ovsen malo manj, vendar smo si ga obogatili s cimetom in ječmenovo kavo.


Končno je prišel najslajši del delavnice - v nekaj minutah smo naredili zelo okusne srčke iz suhega sadja in semen.


Mljask, mljask, zelo dobro!


Mateja je v sokovnik - ki ni samo sokovnik, kot vidite, ampak multipraktik - dala zmrznjeno sadje in nastal je sladoled. Manjkala je zrela banana, potem bi bilo še boljše.


Tole so božansko dobre koruzne testenine iz sveže mlete koruzne moke in jajc. Sokovnik ima posebne nastavke za rezance in špagete, zato je priprava zelo preprosta.

Priznajte, tudi vas je zamikalo, da bi imeli takšen sokovnik. Ali, še boljše, imeli bi Matejo, ki bi vam pripravljata raznovrstne dobrote. Izkušeni uporabniki sokovnika so povedali, da je pri vsem skupaj potrebno imeti pogum in eksperimentirati.

četrtek, 12. marec 2015

Postajam hribovska koza?

Pravkar sem si ogledala posnetek dokumentarca Krog, ki so ga na TV Slo 2 vrteli včeraj. Dober dokumentarec, čeprav je tisti, v katerem nastopa Ruth, še boljši. Original je le original ... sorry Miha.

Sem pa sem med gledanjem dokumentarca tudi pošteno jokala. Pa ne, ker bi se mi Miha tako smilil; on je progo pretekel zelo suvereno. Jokala sem se takrat, ko se je na ekranu pojavila Ruth - kar je bilo večkrat. Verjetno se neznansko zabava, ko nas gleda od tam zgoraj, kako obujamo spomine in jo še vedno zelo, zelo pogrešamo.

Imam pa druge, malo večje skrbi: postajam v kitajskem letu koze gorska koza? Ali natančneje povedano - hribovska koza???

V zadnjih petih dneh sem osvojila dva hriba - ha, kako dobro se sliši! V nedeljo najprej Mrzlico, danes pa Limbarsko goro. Obakrat me je spremljala Daša, privoščili pa sva si tudi vodiča, ki naju je zelo razvajal, predvsem pa pazil, da nisva zašli ... po kakšni bližnjici ...


Daša počiva na Limbarski gori

Če se bo kdo od bralcev bloga muzal nad mojimi (višinskimi) podvigi, se naj spomni, da se v mojih žilah pretaka kri prleško-prekmurskih prednikov. Zato so moje nogice ustvarjene za hojo okrog Panonskega morja in na bližnjo vzpetino, ne pa za hribe in gore.


Ni dvoma o tem, kateri čevlji ... ehmmm copati so moji, a ne?

Dašine nogice pa očitno niso od muh, danes se je na vrhu Limbarske gore hotela še igrati in poditi za priboljški. Ko tole pišem, me bolijo mišice na nogah, ampak samo malo, toliko, da jih čutim. Kako je z Dašo, ne vem, ker sem jo danes popoldne oddala lastniku. Kako je bila srečna! Potem pa želela, da grem z njo in preživim nekaj dni v njenem "brlogu", kjer bi z mano delila priboljške in s skrbnim lizanjem skrbela za mojo higieno. Ni kaj, punca zna dajati in vrniti usluge.


Daša se je po izletu najprej malo posladkala z oreški in rozinami ...


... potem pa se takole nastavila toplemu murgelskemu soncu.

Kako pa na vas vpliva leto ovce/gorske koze?

sreda, 11. marec 2015

Danes na TV: kako je Miha, sin Ruth Podgornik Reš, pretekel Špartatlon

Prepričana sem, da bo dokumentarec zelo zanimiv, zato komaj čakam, da si ga ogledam!

Kdaj: 11.3.15 ob 20.30

Kje: RTV Slo 2

V filmu spremljamo Miha Podgornika, ki je v spomin svoji tragično preminuli mami Ruth Podgornik Reš pretekel Špartatlon (246 kilometrov dolgo pot od Aten do Šparte). Film je na nek način nadaljevanje zapisa Ruth 246,8, hkrati pa nova zgodba in poklon vsem, ki so premagali eno najzahtevnejših tekaških preizkušenj na svetu.

Krog govori o tem, da prave stvari življenja ne umrejo s smrtjo. Krog je zgodba o spominu, pogumu in izpolnitvi obljube. Govori o Mihi in Pii Podgornik, otrocih tragično preminule Ruth Podgornik Reš, ki se podajata po materinih tekaških sledeh. Najprej izpolnita obljubo in skupaj pretečeta ulični maraton v Amsterdamu, nato pa se Miha loti še zahtevnejšega podviga, slovitega grškega Špartatlona, ki so mu kos samo najbolje pripravljeni tekači.

Snemalna ekipa je Miho spremljala od priprav v okolici rodnih Mošenj do njegovega spopada z zahtevnimi hribi Peleponeza. Tu se Miha sooči z istimi upi in bolečinami kot pred nekaj leti njegova pokojna mama, katere duh ga spremlja na vsakem koraku. A s trmo in vztrajnostjo, kljub težavam s prebavo, na kilometrih, ko glava in misli ne sledijo več nogam, nadaljuje in končno sklene krog: zaključi zgodbo, polno spominov, z zavedanjem, da smrt ni konec, temveč ponovni začetek.

ponedeljek, 9. marec 2015

Tako se eni pogovarjamo na fb

Ker ste tako pohvalili mojo iskrenost in humornost na blogu, objavljam pogovor s facebooka, ki je pravkar potekal med mano in lastnikom psičke Daše. Daša je nekaj dni pri meni na počitnicah, ker je lastnik na okrevanju. Iz teksta se vidi, da je rahlo razdražen, saj je njegova ljubica Daša pri meni ... Jaz sem pa razdražena, ker ... kar tako, ženske ne potrebujemo razloga!!!

  • ONIn zakaj nista prišle?


  • Helena Golenhofen
    Helena Golenhofen
    Ker sva šli na kosilo v drugo smer, potem pa še v mesto. Samo da veš, tvoj pes me ima vedno bolj rad. Zelo rad.
  • ON:
    saj vem da te ima rada, ljubezen gre skozi želodec
    In glede na to kako dobro kuhaš bi morala biti nasploh zelo ljubljena
  • Helena Golenhofen
    Helena Golenhofen
    čisto moško razmišljanje ... kaj pa božanje, igranje, vzgajanje, lepotičenje ... to je za ženske še bolj pomembno, kot pa hrana
  • ON:
    hotel sem reč da bi moral moški v vrsti stat pred tvojimi vrati
    A si že kdaj pekla rdečo peso?
  • Helena Golenhofen
    Helena Golenhofen
    napiši mi priporočilo ...
    nehaj me dražiti z rdečo peso, ker si mi že najmanj 3 x obljubil, da mi jo boš spekel
    poleg tega ne kuham za vsakega, najprej si mora zaslužiti
    poleg tega moške zanima dober seks, potem hrana
    hrano lahko dobi tudi pri mamici

nedelja, 8. marec 2015

Sončna nedelja na Mrzlici

Z Dašo sva danes preživeli čudovit dan. Ne da bi sploh vedeli, da je 8. marec! Z izkušenim vodičem sva se dogovorili za izlet na Mrzlico. Že dolgo, dolgo časa sem si želela ogledati to goro, zato sem predlagala, da gremo tja.

Hoja ni zahtevna - če ni snega in ledu, kot danes. Zato sem malo drsela, občasno zacvilila in se lovila s pohodnimi palicami. Daša je bila velika frajerka in pohod suvereno zmogla. Je pa domov prišla utrujena, saj že več ur spi.

Tudi svoje mišice že čutim, pa hrbet in roke ... Ojojoj, hitro bo treba ponoviti izlet, da si naberem malo kondicije.


To, kar sem pojedla na koči na Mrzlici, me je rahlo razočaralo. Obupno sladek čaj, zraven košček zažganega peciva, pa tudi jabolčno-skutni zavitek je bil presuh. Na ostalo hrano pa bi morali čakati več kot eno uro!


Šele doma sem opazila, da se v kotu vidim tudi jaz.


Vrh Mrzlice ni v koči, ampak nekaj metrov stran. Ker sem bila že malo utrujena, sem raje dremala v ležalniku, kot pa šla na vrh.




Daša se je celo pot valjala po snegu. Ne vem, ali se je tako hladila, ali praskala, ali označevala teren - ali vse troje ...