Angelina Jolie - brez dojk

De denar in slava ljudi ne naredita srečnih, je že dolgo znano. Da pa jih tudi ne naredita bolj pametnih, nisem vedela. To je dokazala Angelina Jolie, ko si je v preventivne namene dala odstraniti dojke.

Ne razumem je kot ženska, saj so prsi bistveni del naše ženskosti. Jih kar prostovoljno "izgubiti", se mi zdi izdaja ženskih genov.

Ne razumem je kot strokovnjakinja za zdrav način življenja. Zakaj se proti visoki verjetnosti, da bo dobila raka, ne bori z zdravim življenjskim slogom? Z zdravo prehrano, dovolj spanca, manj stresnim poklicem?

Kako bi reagirali, če bi dobili raka? Razmislite že sedaj, ker vam takrat možgani ne bodo funkcionirali!

Ne razumem je kot laični terapevt, saj nima nikakršne garancije, da zaradi odstranitve dojk ne bo zbolela za rakom.

Ne razumem je kot človek - kaj je s tem svojim ukrepom sporočila vsem svojim oboževalcem? Se tako rešujejo problemi? Kako naj bo v bodoče še verodostojna?

Angelina Jolie je v mojih očeh postala sebična in egocentrična zvezdnica z visokim deležem funkcionalne neodraslosti. Ta delež se bo zvišal, ko si bo dala preventivno odstraniti še jajčnike ...

P.S.
Ne razumem je kot lastnica spletne trgovine Avita - zakaj preventivno ne jemlje npr. Zeolita, encimov Enzymatin, Kolidnih mineralov, probiotikov Bactoflor ... si očisti jetra, gre na kolonsko hidroterapijo ...

Srednjeveška lirika na ljubljanskem gradu

Prijateljica J. me je opozorila, da bo na ljubljanskem gradu koncert srednjeveške in renesančne glasbe s plesom: Neponovljiva pesem - dvorjenje z dvorsko liriko, glasbo in plesom. Z njeno hčerko smo se v deževnem večeru odpravile na grad in doživele enkratno predstavo o srednjeveški liriki.

Nastopajoči so se res potrudili in nam tudi z oblačili pričarali takratno vzdušje. Ne vem, kaj je bilo boljše: s krznom obrobljena moška obleka, ali naglavna pokrivala žensk, da o čevljih ne govorimo. Tudi glasbeniki so odlično obvladali nenavadne inštrumente. Če boste opazili ponovitve koncerta, vam toplo svetujem, da greste.

V gledališčem listu smo dobili prevode pesmi. Zelo popularna je bila nemška pesem Unter der linden (Pod lipo). Ena kitica gre takole:

Kup rož nastelje

zame v travo,

v njih posteljico narahlja.

Če koga pripelje

pot v dobravo,

se bo nasmehnil od srca.

Saj po rožah bo spoznal,

tandaradej,

kje mi vzglavje je ravnal.

Žovneški, lirik s slovenskimi koreninami, pa je v pesmi Ljubezen moja sladka takole opeval ljubezen:

Ko prvikrat sem zaljubljeno zagledal,

sem mislil, da je sam krilatec božji,

verjel sem, da z njo v raju bom posedal,

pa me pahnila je v pekel najstrožji.

Še sam ne vem, kdaj me je omrežila.

Edino Bog izmisliti si zna

ta ljubki smeh, ta rdeča usteca.

S teleobjektivom po vrtu

V nedeljo sem se s fotoaparatom sprehodila po atrijskem vrtu. Uporabila sem teleobjektiv in nastalo je tole:

Muca se je prebudila iz zimskega spanja in zopet kraljuje med mulenbekijo in heuhero.

Ata kos se je že tako razvadil, da prileti takoj, ko me sliši ali vidi v vrtu. Postavi se v mačo pozo in zahteva rozine. Če to ne zaleže, me "nadere". Zadnjič se je ustavil 5 cm od kosilnice in čisto nič ga ni motil hrup motorja.

Bezek s črnimi listi, ki sem ga letos preveč obrezala, zato bo ostal majhen. 

Če ne bi vedela, da večino rozin znosi svojim mladičem, ga ne bi tako razvajala. Očitno ima najmanj štiri mladiče, za vsakega eno rozino. Ko bi le bili vsi očetje tako skrbni!

Lonec v ozadju je že napolnjen z zemljo in pripravljen za posaditev enoletnic. V spodnji del lonca nasujem glinopor, nanj položim dve plasti zaščitne tkanine (filca), potem pa pride zemlja. Na takšen način poskrbim za dobro odvodnjavanje, pa tudi manj zemlje je potrebno. Jeseni odstranim rastline in filc, glinopor pa ostane za naslednje leto.

Javor me vsakokrat, ko grem mimo, poboža s svojimi pahljačastimi listi.

Ugotovila sem, da hoste najbolje uspevajo v loncih. Do njih polži ne morejo tako zlahka, hitreje začnejo poganjati in brez problemov prezimijo.

 

Rožice v Citroenu

Moj včerajšnji obisk v vrtnariji je bil kratek, ampak uspešen. Imela sem manj kot eno uro časa, da si zamislim in naberem rožice za devet loncev. Na tiste pred hišo sem pozabila, zato bom morala še enkrat v Podvin. Pa zemlje mi je zmanjkalo ... saj si lahko predstavljate, kako "trpim" ...

V vrtnariji so bile rožice v rastlinjaku, kam pa naj z njimi doma? Odločila sem se, da jih pustim kar v avtomobilu, ki je parkiran na ulici. Upam, da občutljivke kot je batata (sladki krompir) ne bodo zamerile in bodo junaško preživele improviziran rastlinjak.

Letos sem se odločila za bolj tvegane rastline kot je milijon zvončkov in koralna fuksija. Eni radi dobijo pršice, ali jih uniči gniloba, na drugih pa se zelo rade naselijo bele mušice. Ostalih rožic pa se bodo lotile striglice in kobilice ...

Improviziran rastlinjak v Citroenu ...

 

V vrtnariji se pozna, da ni Ruth. Občuti in vidi se, da ni njene ekstravagance, tistega ščepca popra, ki jo je ločeval od drugih.