Še pred dvema dnevoma sem jih fotografirala v gnezdu. Mladički so bili že tako veliki, da sem končno ugotovila, koliko jih je: trije. Seveda so bili zaradi obilice hrane (črvi pomešani z rozinami, mljask, mljask) zelo dobro rejeni. Ampak, še vedno premajhni za samostojno letanje in obrambo pred sovražniki.
Na sliki je največji od mladičkov. Prepričana sem, da se je zvalil prvi, saj je bil vedno najbolj pogumen in radoveden. Kam ga je to pripeljalo, si preberite v nadaljevanju zapisa.
En dan potem, ko sem ugotovila, da ata kos rozin ne nosi več v gnezdo, ampak nekam v grmovje, sem jih torej odkrila v vrtni lopi. Zdaj so tam že tretji dan! Ko se potuhnejo na zastirki, jih skoraj ni za opaziti. Ta največjega mladička sem našla celo v šmarnicah. Malo sva se gledala, potem pa sem se previdno odstranila.
Včeraj se je zgodila nesreča, ki bi se lahko za "prvorojenca" zelo neprijetno končala. Na srečo sem sedela na terasi, tako da sem pravočasno opazila, kako je padel v globok okrasni lonec z nekaj vode. Ker je okrasni lonec emajliran, se ni mogel sam spraviti iz njega. Moj pomočnik, ki ima izkušnje z reševanjem živali, se je odlično izkazal in malega kosa uspešno spravil iz lonca. Takoj je stekel v lopo k mami, ki pa ga je pošteno nahrulila in celo dvakrat kaznovala s kljunčkom. Drama, vam rečem!
Pravkar sem z ograje podila vrano, ki očitno dobro ve, kje bi lahko dobila beljakovinski priboljšek za svoje mladiče.
Ne vem, kako dolgo bom imela podnajemnike. Sem pa izredno ponosna na oba starša, ker sta tako pametna. Še bolj pa me zanima, ali bomo čez nekaj tednov znova imeli mladičke. Bom poročala.
