Naslednje tri dni jih je pošteno namakal dež, kar je še posebej nevarno za milijon zvončkov, ki so nagnjeni h gnilobi. Zaenkrat je vse v redu, skupaj z rožicami se veselim sončnega vikenda. Letos sem prvič posadila oranžne bidense. Naj bi rasli bolj grmičasto in kompaktneje od rumenih sorodnic. Tudi njim dež ni prizanašal, zato so cvetovi kot oskubljene kure.
Ko sem iskala ideje za kombinacije rož, sem pregledala Ruthine knjige. Še vedno so najboljši vir, tako v umetniškem, kot strokovnem smislu. Res bi me zanimalo, kaj počnejo njene stranke (tudi tiste iz knjig). Poznate koga? Še vedno izbirate rožice "v stilu Ruth"?
V naš atrij prihajajo na kopeli in po rozine trije kosi in cel kup vrabcev. Včasih nas obiščejo tudi sinička, pa dva goloba, celo vrana, črni maček, veverica in miši. Ah, skoraj bi pozabila na kuščarja. Kos na sliki je samček. Ne vem, zakaj nima družice, mislim pa, da mu je malo dolgčas. Večkrat na dan pride v artij in "žica" za rozine. Ko mu jih dam, vzame eno, mogoče dve, potem pa me opazuje. Razen zjutraj, takrat je lačen in požre tudi pet rozin.
S kosem, ki ima družico, se ne marata, saj tale samski fičfirič njegovi ženkici odžira hrano. Zadnjič sta se pretepala, nekaj na ograji, nekaj v zraku. Uf, uf, sedaj vem, zakaj včasih prideta v atrij tako skuštrana ...
Dan po nakupu
Prej ...
... in potem.
Ta zasaditev je nastala iz ostankov, iz rožic, ki so bile viška. Meni je zelo, zelo všeč.
Zanimivo bo opazovati rast rastlinic. Čez en mesec bodo pošteno prerasle posode ter nas razveseljevale s cvetovi in listi.