Nohti nam veliko povedo o zdravstvenem stanju lastnika. Dominik vsem skeptikom z veseljem pokaže slike iz knjige o nohtih, kjer so lepo prikazane povezave med boleznimi in nepravilnostmi v rasti nohtov. Pomanjaknje vitamina B - ni problema, gospa, to so te lise tukaj. Nepravilno delovanje ledvic - ta odebelitev v tej smeri, razlaga moj mož.
To znanje so zelo dobro obvaladali že stari Kitajci, jaz pa si obliko nohtov pogosto ogledam zato, ker lahko po njih sklepam, kakšnemu od petih elementov pripada oseba. Tako lažje obvladujem kolerične ogenjčke, hladnje vodenjake, trmaste zemljake ...
Ženske si lahko na nelepe nohte namažemo lak ali nalepimo umetne. Oboje je za nohte totalno nezdravo, zato o tem niti ne bom pisala.
Kako priti do lepih (zdravih) nohtov?
Če so že poškodovani, je potrebno ugotoviti vzrok. Ker pa imamo pri nas vedno najraje celostni pristop, vam ne bom priporočala jemanja tega ali onega izoliranega vitaminčka, ampak Cellagon felice. Poleg zdrave prehrane, seveda!
Na žalost na spletni strani Avita še vedno nimamo objavljene študije o tem, kako so se izboljšali nohti po nekajmesečnem jemanju Cellagona felice, lahko pa jo dobite v tiskani obliki. Kot veste so Cellagoni sadno-zelenjavni koncentrati, felice pa je namenjen prav zdravim nohtom, koži in lasem. Tudi v ordinaciji so se pacientke hvalile s krasnimi nohti, ko so nekaj časa pile felice.
Zdaj pa še zgodbica o nohtih iz Stuttgarta. Kakšno leto ali dve po preselitvi k možu Dominiku, sem se odpravila v termalno kopališče Leuze. V bližini tega kopališča je imel svojo prvo samostojno avtomobilistično delavnico Gottlieb Daimler in sicer kar v rastlinjaku.
O prvih avtomobilih seveda nisem razmišljala, ko sem na ležalniku v savni zaslišala škloc, škloc, škloc. Dvignila sem glavo in zagledala, kako mlajša gospa reže nohte svojemu partnerju. Na ležalniku v savni!!!
Seveda sem se odpravila k njej in jo "prijazno" vprašala, ali bi nohte porezala tudi meni, ko bo končala. Bila je presenečena nad mojim vprašanjem, saj se ji rezanje nohtov v javnosti ni zdelo nič posebnega. Kmalu sem izvedela, zakaj ne.
Doma sem o tem pripetljaju razlagala vsem prijateljem in znancem, ki so me hitro potolažili, da se to v (dražjem, boljšem) termalnem kopališču Bad Cannstat ne bi moglo zgoditi. Tudi to kopališče je v bližini Daimlerjevega rastlinjaka, na robu prekrasnega parka in lepo urejeno.
Bilo je ravno dovolj vroče, da smo po savni nagi ležali na sončni terasi. Rahlo utrujena sem uživala ob božanju sončnih žarkov, ko sem zaslišala škloc, škloc, škloc. Takoj sem vedela, kaj se dogaja.
Zopet sem uporabila tehniko iz kopališča Leuze in odgovor gospe se je tokrat glasil: "Včeraj sem obirala češnje, zato so nohti obarvani. Zdaj so pa tako lepo mehki za rezanje ...". Dovolj mi je bilo nemškega balkanizma, zato sem jo glasno nahrurila (kar je za Nemce najhujše, saj ne želijo izstopati iz množice), zagrozila, da bom poklicala inšpektorja in novinarje, če takoj ne neha. In dan je bil pokvarjen!
O vsem skupaj sem se potožila pri sosedi, fini starejši dami, ki mi je na koncu priznala, da si v termalnem kopališču Bad Canstatt tudi ona neguje nohte. Vsak petek dopoldne, na rokah in nogah.