Rožice ali kulinarična fotografija?

Bila sem na zelo zanimivi fotografsko-kulinarični delavnici, ki so jo skupaj organizirali Iva Gruden (www.ljubljananjam.si) in podjetje Jezeršek. Ko sem Tomu Jeseničniku, enemu vodilnih slovenskih fotografov za hrano, povedala, da so mi najbolj uspele fotografije rožic iz šopka na mizi, se je kar malo namrščil. Seveda sem doma ugotovila, da so fotografije hrane, ki so nastale pod njegovim vodstvom, dosti boljše. Ampak, moje srčece bi izbralo rožice ...

Izbrala sem tri fotografije, jih je pa še več na zalogi:)

Seveda, tudi kulinarične fotografije pridejo na vrsto. Nimam jih namena skrivati, ker so ene najboljših fotografij, ki sem jih do sedaj naredila. A, sedaj pa ste radovedni ...

Fotolov na lošinjske trave

Prejšnji teden sem bila na mini dopustu na Malem Lošinju. Okrog hotela rase veliko različnih trav, ki sem jih seveda želela fotografirati. Šele zadnji dan sem se odpravila na fotolov in ugotovila, da je fotografiranje trav zelo težko. In, da je ob devetih zjutraj že preveč sonca za dobre fotografije. Nič, bo treba še enkrat tja!

Nedeljski lov za soncem

S prijateljico sva se v nedeljo iz meglene in oblačne Ljubljane odpravile na fotolov - za soncem. Glede na vremensko napoved je bil najin cilj jasen: obala. Na mojo pobudo sva se odpravili po pešpoti od Portoroža do Pirana in našli dovolj lepih motivov. Uživajte ... in se naužijte sonca, ker ga bo v naslednjih dneh bolj malo, stresa pa veliko.

Za kosilo sva sedeli na terasi in se greli na soncu kot dve mački, potem pa že v mraku in s polno luno končali v Portorožu, ki naju je presenetil z lepo okrasitvijo. V parku pred hotelom Kempinski so stojnice, kjer ponujajo izvirne primorske jedi in ne smrdi po čevapčičih - kot v Ljubljani. Vse skupaj je majhno in intimno, zato je vredno obiska. Kupila sem jabolčni zavitek, ki so ga polili z pomarančami aromatiziranim olivnim oljem. Božansko!

Fotografska sobota in adventna nedelja

Kako ste preživeli prvo adventno nedeljo? Glede na sončno vreme, bi morali zelo uživati. Sama sem jo začela s krmljenjem ptičk - zavita v frotirasti kopalni plašč sem jim odnesla zrnje in rozine. Še vedno nimam primerne ptičje hišice, zato jim hrano dajem kar v velik podstavke za lonce. Mislim, da nizka pozicija ustreza vsem ptičem, samo siničke so bolj plašne.

Pri zajtrku sem obujala spomine na sobotni Nikonov dan fotografije. S prijateljico S. sva se prijavili na dve predavanji, malo sva raziskali stojnice in poslušale nasvete strokovnjakov. Pri Nikonu so pripravili zelo zanimiv program, za vsakogar nekaj. Največ obiskovalcev se je gnetlo pri odru z modeli (seveda so bile punce mlade in malo oblečene, kaj sploh sprašujete). Moj Niki je ostal doma, ker ni bil razpoložen za fotografiranje, zato sem si morala spodnjo fotografijo sposoditi pri prijateljici S.

Avtorica: Silva Predalič

Obe predavanji sta me zelo navdušili. Nobeden od predavateljev se ni spuščal v tehnične podrobnosti o nastanku fotografij. Oba sta skozi zgodbe predstavila predvsem sebe, kot osebnosti. In, ker sta oba "veliki" osebnosti, sta nam brez zadržkov povedala tudi o neuspehih in težavah pri fotografiranju.

Marc Stickler je kot biolog eno leto proučeval pavijane v Botswani. Nastalo je izredno veliko lepih in zanimivih fotografij, nekatere so prikazovale tudi življenjsko nevarne situacije (beg pred slonom, kače, povodne konje). Z zelo dobrim angleškim naglasom, humorjem in navdušenjem nas je Mark popeljal v delto reke Okavanga.

Fotografije Toma Jeseničnika ste že vsi videli, če ne drugje, na ovojnini izdelkov. Njegovih je vsaj 500 fotografij, od hrenovk do mlečnih izdelkov. Fotografije je prispeval za več kot 70 knjig, predvsem s kulinarično vsebino. Način, kako Tomo Jeseničnik razmišlja o fotografiji in biznisu, mi je zelo blizu. Je strukturiran, odločen, načelen, hkrati pa subtilen in topel. Še več Tomotov bi si želela v fotografiji, pa tudi med slovenskimi moškimi.

O tem, kako sem skoraj znorela zaradi primitivca, ki je celotno Marcovo predavanje samo fotografiral, raje ne bom omenjala. Zelo verjetno je fotografiranje s projekcijskega platna, brez dovoljenja avtorja, kršenje avtorskih pravic. Poleg tega so takšne fotografije bolj ali manj neuporabne, saj je zaradi pomanjkanja svetlobe večina fotografij stresenih. Razen, če nimaš velikega (tipala) - mentalno omejen prdec je imel preverjeno majhnega ...

Ne bom omenila tudi dveh sosedov za mano na Tomovem predavanju, ki sta mislila, da sta doma na kavču in želela ves čas na glas komentirati fotografije. Po dveh grdih pogledih sta končno dala mir.

V nedeljo sem šla na daljši sprehod, pospravljala, kuhala, prala in gledala televizijo. Vmes pa še kaj naredila za podjetje. Normalna nedelja, pač.