Prazniki so taka čudna reč. Komaj jih čakamo, po nekaj dneh pa smo že vsi naveličani brezdelja in viška kalorij. Jaz sem zato danes v službi, kjer v počasnem tempu plačujem račune, pospravljam, sortiram, odgovarjam na e-pisma in po telefonu. Zvečer pa me za nagrado čaka kino.
V enem od prejšnjih prispevkov na blogu ste že izvedeli, da je letošnje kitajsko leto vola dvakrat zemeljsko. V element zemlja spadata vranica in želodec, pa tudi sladki okus.
Vol se počasi poslavlja in izgublja moč. Pozimi, ko vlada element voda, je energija zemlje zelo šibka (mokra, hladna). Zdi se mi, da se vol bori z vsemi štirimi in dela stres. Zaradi stresa si želimo več "sladke" hrane. To je lahko korenček, žito ali sladkarije.
Sladkemu okusu se je v teh dneh res težko upreti. Brez skrbi, posledice bomo čutili v naslednjem letu. Sladkor nam namreč krade minerale, torej nas zakisa, poleg tega pa hrani glivice. Eden od najglasnejših nasprotnikov sladkorja je bil nemški zdravnik Max Otto Bruker. Bil je tudi zagrizeni nasprotnik mleka, zato si je nakopal številne tožbe.
Prav smilijo se mi učiteljice, ki bodo po prazniki morale krotiti hiperaktivne, s sladkorjem napumpane otroke. Zato, če se le da, nikoli ne podarjam sladkarij; če že, se potrudim dobiti bolj zdrave.
Druga napaka, ki jo delamo med prazniki, je preveč spanja. Ne vstajamo ob uri, ki smo je navajeni ob delavnikih, ampak pozneje. To je velika napaka, če ne upoštevamo preprostega pravila 90 minut. Znanstveniki so namreč ugotovili, da se plitka in globoka faza spanja izmenjavata v ritmu in da je ta ritem skupaj dolg 90 minut. Če torej med tednom spimo do 7. ure, bi bilo smiselno med prazniki spati do 8.3o ali 10. ure. Zbudili se boste počiti, pa še manj težav boste imeli, ko se bo zopet začela služba.
Posvetimo se še tretji napaki, ki je povezana s prazniki: preveliki načrti za novo leto. V poslovnem svetu sicer velja, da mora podjetje imeti vizijo in načrt. Vendar se je treba z načrti vedno prilagajati situaciji, drugače podjetje hitro propade. Manjša podjetja smo v prednosti, saj smo fleksibilna.
V zasebnem življenju je podobno, samo da si tam zastavimo presmele načrte in od sebe preveč zahtevamo. Kakšne so posledice? Slaba vest, stres, zmanjšana samopodoba, očitki, krivda ... Ne delajmo dolgih seznamov z obljubami. Izkoristimo raje praznike za analizo preteklega leta. Samo, če poznamo realno stanje, lahko ugotovimo, kaj nam manjka, in načrtujemo za naprej.
Za konec pa še tidve predrzni misli:1. Bi bilo še več poplav, če kitajsko leto ne bi imelo tako močne zemlje? Element zemlja namreč nadzoruje vodo, da ostane v svoji strugi. Ne vem, bom o tem predebatirala s kolegi na januarskem seminarju.
2. Ne maram ponaredkov. Zato nikoli ne bi mogla živeti v starem Rimu (ki je propadel zaradi prevelikega posnemanja Grkov in lastne neinovativnosti), ampak mi je že od nekdaj dosti ljubša grška filozofija.
Zato imam še vedno raje domače kekse, ki so narejeni po originalnem receptu z maslom in sladkorjem, kot pa sodobne, "zdrave" približke. Vsako leto jih pojem nekaj za božič in strašansko uživam, ko jih tunkam v vroč čaj. Podobno velja za marmelade in klobase.
Playa del Palma je dolga približno 7 km in je raj za kopanje. 
Ob peščeni plaži je urejena pot, ki je idealna za tek ali sprehod
Cesto za avtomobile so prestavili za hotele (stran od plaže) in na njenem mestu uredili ulico za kolesarje. Samo na nekaterih odsekih je dovoljena vožnja taksijev in dostava.
Plaže v mesecu maju še samevajo, poleti pa so polne turistov
Izposojevalnic koles je res veliko, za vsakogar se najde kolo. Majorka je na splošno raj za kolesarje vseh vrst, tako da se je turistična sezona podaljšala v pomlad in jesen.
Ena od večjih "znamenitosti" na Playa de Palma: v bivši (porušeni) cerkvi je pivnica z večerno živo glasbo in hektolitri popitega piva. Enkrat so me pred njo ob 10.30 uri vabili na brezplačno pivo ...
Začetek plaže - pogled je proti letališču
Zelo dobro urejene kolesarkse steze od Playa de Palma do glavnega mesta Palma
Vožnja je neproblematična in primerna za vsakogar. Razen na nekaterih mestih, je vedno speljana ob morju. Vmes pa je dovolj vasic, da se lahko ustaviš na pijači.
Nekateri prisegajo na zahodni del otoka, na primer Santa Ponca (nemški turisti), meni pa je všeč tudi SV del okrog Port de Pollenca (v angleških rokah)
Če si povprečni turist ne more privoščiti hiše na drugi strani zaliva, se lahko vsaj pošteno naje in opreza za Claudio Schiffer (in drugimi prominentneži), ki imajo radi mallorško sonce
V Ljubljani sva odprla nemška darila (ja, pridno sva čakala dva tedna na pravi datum) in zavila darila za prleško vejo družine
