Beljakovine - napačne količine tudi pri psih

Lahko si predstavljate, da se je v zadnjih pet tednov, od kar je v moje življenje prišel pes Lui, veliko spremenilo. Na bolje! Z Luiem, ki je pes iz zavetišča, imava začetniške težave. Je poseben pes, saj je po eni strani izredno plašen, po drugi strani pa ima močan znašaj.

Kmalu sem videla, da sama ne bom zmogla, zato sem poiskala pomoč. Tretji trener je vedel, kako delati z njim, saj ima Lui v sebi zelo veliko genov nemškega lovskega terierja.

Poglejte, kakšno "zverino" (tehta 8,4 kg) sem dobila (vir: Mr. pet):

LESTVICA KARAKTERISTIK (1 - najmanj, 5 - najbolj) 

Velikost: 2
Zahtevnost nege: 2
Odpadanje dlake: 3
Zahtevnost vzgoje: 5
Potrebna aktivnost: 4
Primeren za otroke: 2
Se ujame z drugimi živalmi/psi: 0
Čuvaj, ki opozori: 4
Čuvaj, ki brani: 4
Primeren za: izkušene
Idealen lastnik: fizično aktiven človek (športnik), lovec, družine s starejšimi otroki;

SPLOŠEN OPIS PASME
Pasma je relativno mlada, pojavila se je v 20. stoletju, ko so se Nemci odločili vzrediti inteligentno in odločno lovsko pasmo, zelo funkcionalno za družbo človeku in lov. Gre za manjšega psa, visokega med 30 in 40 cm, težkega pa do 10 kg. Živi dolgo, tudi do 18 let. 

KARAKTER IN TEMPERAMENT
To je tipičen delovni pes, namenjen za lov, sledenje in prinašanje plena. Čeprav so to lahko zelo ljubeznivi družinski psi, ki se močno navežejo na lastnike, pa to ni najbolj primeren družni pes. Po naravi so predvsem lovci in v aktivnem lovskem življenju tudi najbolj uživajo. Njihov karakter je izredno dominanten, trmoglav, pa tudi inteligenten. Z grobo disciplino pri tej pasmi ne bo pravega uspeha, saj z zatiranjem neželenega vedenja ne bomo dosegli namena, pač pa ravno nasprotno – upor in agresijo. Navezan in poslušen bo le enemu lastniku. Nikakor ni primeren za začetnike, saj je vzgoja zelo težavna ter zahteva veliko izkušenj in dobro poznavanje vedenja lovskih psov.

Lui ima v sebi tudi druge gene, zato ne bo tako hudo kot piše zgoraj. Rad se carta in boža, je zelo nežen. No, z renčanjem je že poskušal. Pa ne name, ampak na druge "samce".

Naša "zverina"

Zato je sedaj Lui en teden pri trenerju, nato pa bomo en teden delali skupaj. Se že zelo veselim, saj bo to Luiu omogočilo, da bo normalno živel.

Sem pa vesela, da sem poslušala svojo intuicijo. Vsi so mi govorili, da naj počakam, da se še privaja, da bo bolje ... Ampak, sama sem slutila drugače in zato iskala pomoč, predvsem zaradi psa. Tudi trener je povedal, da bi ga sama težko vzgojila. Kot pri zdravju se je izkazalo, da je preventiva boljša od kurative.

Nič mi ni žal, da ga imam, saj je Lui super pes - zabaven, pameten, radoveden, uvideven. On bo mene naučil, kako bom dober vodja, jaz pa njega, kako se zaupa.

Je pa zanimivo to, kako se lahko različna pravila o vzgoji in prehrani psov prenesejo na ljudi. Trenutno je na pasji sceni največ debat o tem, kaj naj pes je. Nekateri so zadovoljni z briketi, drugi lastniki prisegajo na surovo hrano. Meni briketi niso čisto nič simpatični, zato dobi Lui tudi kuhano hrano.

Sama se v surovo prehrano (t. i. BARF) še nisem poglabljala. Vem samo to, da plašni psi ne smejo jesti preveč beljakovin, ampak več živil, ki vsebujejo triptofan (npr. banane, oves, buče). Velja tudi za ljudi!

Zadnjič pa sem našla na blogu Clean Feeding zelo dobro razlago, zakaj samo surova mesna prehrana ni dobra za psa. Gre za razmerje med velikostjo sesalca in dolžino črevesja:

Mačka (mesojedec) 3:1
Človek (vsejed): 6:1
Ovca (rastlinojed): 24:1
Pes (mesojed, vsejed?): 6,8:1

Torej ima pes podobno razmerje kot človek. Avtorica na blogu se zato sprašuje, zakaj ne bi mogel pes jesti podobno kot človek (ki je zdravo, seveda)?

Tudi proteinov je lahko pri BARF prehrani hitro preveč. Dobro vemo, kaj pri človeku povzroča višek proteinov - težave z jetri, črevesjem in ledvicami.

Dnevna potreba proteinov za normalno aktivnega psa, 10 kg: 31 g proteinov

Proteini pri BARF prehrani: 48 g

= Presežek: 17 g (+54%!!)

Preveč proteinov vpliva na vedenje psov. Iz aminokislin se tvorijo adrenalin, noradrenalin, dopamin in serotonin. Problem je v tem, da vlada med aminokislinami zelo močna konkurenca pri prehodu skozi krvno-možgansko zaporo. Triptofan (iz katerega se tvori serotonin) ima velike težave priti skozi, medtem ko aminoksilina fenilalanil (iz katerega se tvorijo adrenalin, noradrenalin in dopamin) zelo lahko preide.

Enako je pri ljudeh, kar si lahko preberete v članku:
L-triptofan – varuh duševnega zdravja
Serotonin – hormon sreče

Takšne so posledice presežka beljakovin - ne pozabite, enako velja za ljudi:

Adrenalin → stresni hormon!
Noradrenalin → stresni hormon, velja za "bojni" hormon!
Dopamin → spodbuja impulzivnost in razdražljivost!
Serotonin → pomirja, uravnoteži

Zaradi težav pri prehodu je lahko serotonina hitro premalo, stresnih hormonov pa preveč!

Avtorica pravi, da bi naj bil delež proteinov okrog 45 - 50 %, ostalo pa zelenjava in ogljikovi hidrati, kar pa več ne ustreza BARF prehrani.

Pozitivno pri BARF prehrani pa je to, da se je končno začelo govoriti, kako pomembna je kakovostna hrana za pse. 

Moj kuža Lui poje tako malo (dobil bi naj od 200 do 400 čistega mesa dnevno - če bi se prehranjeval po BARF), da mu lahko ponudim najboljšo hrano. Previdna moram biti z mlečnimi izdelki, rad ima riž in buče, tudi korenje in olivno olje, navadil se je na ovsene kosmiče. Prosa ne mara, kosti obožuje. Dobi določene piščančje kosti (npr. vrat), hrustanec mlade govedine ali zajca.

Kako sem po trgovini iskala beljakovine

Prejšnji teden sem odprla hladilnik in ugotovila, da je v njem zelo malo. Ker sem pisala in predavala o pomenu beljakovin (obvezno si preberite članek Koliko beljakovin moramo pojesti), sem se odločila, da grem na lov za njimi. Pri meni se vedno nekaj zakomplicira, ko gre za živila, in seveda beljakovine niso izjema. Ne maram divjačine in morskih sadežev, alergična sem na kravje mleko in govedino, svinjine ne jem iz zdravstvenih razlogov. Le kaj mi še ostane?

V supermarketu sem se načrtno lotila polic in se skoncentrirala samo na beljakovine. Počutila sem se kot lovski pes, ki mora zavohati plen. Naj na tem mestu omenim, da imam krvno skupino A, ki ne velja za krvoločno in mesojedo. Zato sem bila kvečjemu čivava, kar sem mesnega nagona tiče.

Pa poglejmo, kaj sem našla:

1. Ribje konzerve:

- na tuno sem alergična
- sardelic ne maram
- rada imam skuše, vendar samo eno znamko, ker so njihove najbolje očiščene (dilema je bila, ali kupiti vložene v lastni sok ali v olje - odločila sem se za oboje)
- v enem od prispevkom sem že omenila, da hodim v Hoferja po eko kozice, imajo pa tudi divjega lososa, ki ga moj trener zelo hvali

Ribe so dober vir beljakovin, vendar jih ne smemo pojesti preveč, ker vsebujejo vedno več strupov (izberemo raje manjše ribe, tune pustite na miru)

2. Meso:

- piščanec (deklaracija: različni rejci, že optično se vidi razlika, paziti je treba na datum pakiranja - čim bolj sveže)
- dobi se že goveji pršut, tudi iz ekološke reje
- kljub intoleranci (alergiji) sem vzela nekaj ekološke govedine in teletine

3. Jajca: 

- vedno se odločite za ekološka jajca ali jajca iz proste reje
- moj favorit glede kakovosti so še vedno jajca s tržnice (vprašajte branjevko, koliko kur ima)

4. Stročnice:

- najboljši je stročji fižol, v manjših količinah  tudi v zrnju (zaradi veliko OH v fižolu)
- odličen vir beljakovin sta leča in čičerika

5. Siri:

- sicer sem alergična na kravje mleko, vendar se dobijo tudi siri iz ovčjega in kozjega mleka
- pozor: velikokrat je dodano sirilo iz kravjega mleka, zato je alergična reakcija zelo verjetna
- kupujte eko mlečne izdelke in po možnosti iz surovega mleka

Previdno pri sirih: lahko smo alergični na kravje mleko, pa niti ne vemo

6. Beljakovinski praški:

- mislim predvsem na tiste iz rastlin, vendar z njimi še nimam osebnih izkušenj (če jih kdo ima, naj se oglasi)

Ko sem prišla domov, je bilo v vrečki kar nekaj beljakovin. Če kombiniramo več beljakovin v enem obroku, se njihova biorazpoložljivost poveča. Še nekaj sem ugotovila: kadar kupujemo kakovostne beljakovine (ne v poceni klobasah in ne iz svinjine), se znesek nakupa takoj poveča. Vendar lahko takšnih beljakovin pojemo manj, zato je končni učinek pri ekonomski računici enak. Da o neprecenljivem vplivu na zdravje ne govorim.

Koliko beljakovin moramo pojesti

Kosilo v restavraciji Harfa je bilo, kot vedno, zelo okusno. Med žvečenjem piščanca sem se spomnila, da me v hladilniku za večerjo čaka fižolova enolončnica - torej bom v dveh obrokih imela beljakovine. Nikoli nisem pojedla veliko mesa, tudi doma sva z očetom (oba krvna skupina A) vedno predlagala menije brez mesa.

Ampak, beljakovine so za telo zelo koristne, in jih pojemo kvečjemu premalo.Seveda je zelo pomembno, kakšnega izvora so (npr. iz poceni klobas ali ekološkega mesa); veliko premalo pojemo rastlinskih beljakovin.

Na predavanju v Kalčku sem obljubila, da bom na blogu objavila, koliko beljakovin moramo pojesti in kje jih najdemo. Napisala sem kar cel članek, ki je izšel v zadnji E-reviji Avita. Če še niste prijavljeni na naše novice (so brezplačne in izidejo na približno tri tedne), pojdite na www.avita.si in nam pošljite vaš e-naslov.

Tukaj pa je članek:

Ste eden izmed tistih, ki se tresejo, če ne pojedo nekaj sladkega? Ste pretežki in imate veliko stresa? Potem morate začeti jesti več beljakovin. Ob tem takoj pomislimo na mastna svinjska rebrca in klobase. Vendar poznamo tudi rastlinske beljakovine, ki so dosti bolj zdrave. Koliko jih pa moramo pojesti? 

Priporočila o tem, koliko beljakovin (BE) bi morali pojesti, so si zelo nasprotujoča. Nemški zdravnik Ulrich Strunz priporoča naslednje vrednosti:

1. Da sploh preživimo

Minimalna količina, ki je potrebna za tvorbo aminokislin in ohranjanje mišic, je 40 gramov BE.

2. Mirujoči življenjski stil

Kadar živimo zelo mirno, smo zdravi in smo tudi športno malo aktivni (počasen sprehod, tai či), potrebujemo 0,8 gramov BE na kilogram telesne teže. To za 70 kilogramov težko osebo pomeni 56 gramov BE na dan.

3. Stresen življenjski stil

Kadar smo pod stresom, se ukvarjamo s športom, smo predebeli, imamo slab imunski sistem, se dnevna doza BE poviša na 2 grama. Oseba, težka 70 kilogramov, bi morala pojesti 140 gramov BE dnevno.

Kje vse najdemo beljakovine? 

Nekaj trikov pri uživanju beljakovin

Opozorili smo že, da beljakovine niso samo v mesu in klobasah, nahajajo se tudi v mlečnih izdelkih, žitaricah, zelenjavi in semenih. Vendar jih je tam manj, zato moramo teh živil pojesti več, kar je včasih nemogoče. Za 40 gramov BE bi morali pojesti 1200 gramov jogurta. Misija nemogoče!

Strokovnjaki zato priporočajo, da:

- pri uživanju živalskih beljakovin pijemo veliko vode, saj s tem pomagamo ledvicam;

- razporedimo dnevno potrebno količino beljakovin na več manjših porcij;

- kombiniramo več različnih beljakovin v enem obroku, saj se tako izboljša njihov izkoristek (biorazpoložljivost).

Kaj vse moram pojesti, da dobim 100 g BE?

Da si boste lažje izračunali, koliko živil potrebujete za dnevno priporočeno dozo BE, si oglejte spodnje podatke.

• 20 gramov BE boste našli v: 

3 jajcih, 80 g piščančjih prsi, 100 g govejega ali telečjega zrezka, 70 g prekajenega lososa, 125 g lignjev, 120 g rib, 200 g školjk, 45 g parmezana, 75 g kalčkov.

• 10 gramov BE boste našli v: 

0,3 l posnetega mleka, 300 g jogurta, 75 g skute, 38 g sira, 100 g polnozrnate moke, 135 g neoluščenega riža, 110 g koruze, 95 g prosa, 125 g polnozrnatega pšeničnega kruha, 60 g indijskih oreščkov, 35 g arašidov, 35 g lanenih semen, 50 g mandljev, 345 g kostanja, 50 g suhega fižola, 125 g tofuja, 175 g stročjega fižola, 220 g brstičnega ohrovta, 300 g brokolija, 500 g krompirja, 285 g jurčkov, 500 g malin.

Vir: U. Strunz – Die Diät