Otroci: V kakšno trgovino jih vodite?

Prvič v življenju sem se odpravila v Baby center v BTC. Ker nimam otrok, tudi nimam vzroka, da bi nakupovala v otroški trgovini. Da se razumemo, nisem stiskaška tetka, samo otroška darila sem do sedaj kupovala drugje. Na srečo!

Takoj ob prihodu v Baby center sem namreč zavohala smrad. Pa ne po pokakanih pleničkah ali pobruhanem mleku. Ne, smrdelo je po plastiki. Bolj sem se pomikala v notranjost trgovine, bolj je smrdelo. Nimam pojma, kako lahko delavci delajo v takšnem okolju, ne da bi zboleli. Mogoče pa zbolijo, pa niti ne vedo zakaj!

Še bolj me preseneča, da se nad strupenim smradom ne pritožijo mamice. Jim je vseeno, kakšne hlapljive kemikalije vdihujejo? Preko pljuč pridejo v kri in mleko, ki ga pije njihov otrok. Isti otrok financira Baby center, ker njegovi straši tam nakupujejo.

Najbolj pa me šokira, da starši v trgovino vzamejo svoje otroke (majhne, velike), ki dihajo smrdeči zrak. Res nič ne vohajo? Je samo ta dan tako močno smrdelo, ker so iz skladišča prinesli novo robo?

Mogoče je tudi v drugih trgovinah z otroško opremo enako in nudijo plastične izdelke, ki močno smrdijo po hlapljivih kemikalijah. Torej, se razburjam zastonj. Če pa ni tako, je treba trgovino izbirati tudi z nosom.

Irska: Mrzle, ampak lepe plaže ob R561

Na cesti R561, ki vodi iz Killarneya do Dingla sva opazila veliko čudovitih peščenih plaž. Če le ne bi tako pihal mrzel veter. Vse navdušence nad različnimi vodnimi športi to ni čisto nič motilo.

Poiskala sem najtoplejša oblačila in se pogumno nastavila vetru in fotoaparatu. Že čez 10 minut me je pošteno zeblo. In ne pozabimo: bilo je v začetku avgusta!

Ne, njega pa ni čisto nič zeblo!

Nekateri so se celo prostovoljno odločili za kopanje. Še to: ko so kopalci prišli iz vode, so imeli rdeče obarvano kožo, se posebej ženske so bile vijoličaste.

Morje je naplavilo kar nekaj meduz, kar naju je opomnilo, da tudi midva morava naprej proti Brandonu. Še prej pa sva si, seveda ogledala mestece Dingle, ampak o tem drugič.