Feng shui in sezonske rastline: katere barve so letos primerne?

Skozi okno pisarne gledam v murgelski vrt. Vidim trajnice, sedem sveže presajenih host v lončkih, nekaj hojher, eno zimsko kombinacijo in posodo z mačicami. Drugega nič. Ko sem malo pobrskala po spominu, sem ugotovila, da smo določena leta sadili sezonske rožice že okrog 20. aprila. Glede na vremensko napoved v naslednjih dneh bo treba letos počakati.

Sama sem se že pred 4 leti odločila, da bom sezonske rožice kupila in sadila po prvomajskih praznikih. Dovolj mi je bilo pokrivanja/odkrivanja sadik v majhnih lončkih, pa zalivanja, prestavljanja, iskanja (ko je bilo treba saditi). Sedaj grem okrog petega maja v vrtnarijo - in kupim, kar imajo.

Seveda pri izbiri rastlin upoštevam tudi feng shui. Letos vlada ognjen petelin; ker petelin spada v element kovina, nastane med ognjem in kovino konflikt. Natančneje: ogenj nadzira (tlači) kovino.

Petelinu je potrebno pomagati, da ne bo tečen in bo dober vladar, zato med njiju "vtaknemo" mirovnika - element zemlja, poleg tega pa s kovino ojačamo tudi petelina. Vsi akterji v tem letu so yin polarnosti, zato naj bodo cvetovi in listi manjši, delujejo naj mehko, kosmato, nežno. K elementu zemlja spadajo nizke oblike (torej je širina večja kot višina), zato naj bodo takšne tudi zasaditve. Sama bom sigurno v loncu ali dveh kršila to pravilo in posadila trave. Zaradi bele in srebrne barve bodo zasaditve delovale zelo sveže in "prečiščeno".

Letošnje barve, primerne za zasaditev po smernicah feng shuija, torej so:

- Element zemlja (40 %): rumena, oranžna, rjava, marelična
- Element kovina (60%): bela, srebrna

V arhivu sem poiskala nekaj rožic, ki pridejo v poštev. Seveda je izbira v vrtnarijah še večja in možnosti neskončne.

Zakaj ne smemo biti žalostni?

Bom kar nadaljevala s temo prazniki in preživljanje praznikov - kako jih v realnosti preživljamo. Veliko je jeze, prevelikih pričakovanj, potlačenih čustev, čustvenega izsiljevanja, celo nasilja. Veliko je tudi depresij in žalosti - še posebej pri tistih, ki so osamljeni (ne samski!).

O depresiji bom pisala drugič, tokrat nekaj besed o žalosti. Nič kaj veliko ne govorimo o tem, a ne? Pa je pomembno in enakovredno čustvo, tako kot jeza, depresija ali zaskrbljenost. V TKM spada v element kovina in je tesno povezano z depresijo.

Zakaj ne smemo biti žalostni?

Od nas se pričakuje, da smo vedno dobre volje, nasmejani, optimistični, zanikamo probleme ... V službi, na cesti, v družbi, celo, ko smo sami s sabo. To seveda ni mogoče. Zame je vsakdo, ki je vedno dobre volje, psihopat. Vem, sliši se radikalno, ampak tako je. Takšnemu človeku ne zaupam, ker to v bistvu ni človek, ampak robot. Sprogramiran robot.

Ko smo žalostni, se oglaša naša duša. Takrat se razum umakne čustvom, duša lahko pokaže del tega, kar je. Zato žalostni ne smemo potlačiti. V TKM jo povezujemo s solzami in res najbolj pomaga, če se pošteno zjočemo. Tako kot si želimo, na glas ali s tihimi krokodiljimi solzami. Za to je včasih potreben pogum, ampak se splača.

Duša je naša velika učiteljica, samo poslušati jo moramo.

Duši moramo dovoliti, da se oglasi, drugače ne moremo biti uspešni. Kajti uspešni smo lahko samo takrat, ko smo sestavljeni kot celota, ko se lahko oglašata tako razum, kot srce in duša. Duša je naša velika učiteljica, samo poslušati jo moramo. Kar je zelo težko. Da o porabi robčkov ne govorim ...