Izrael: v Nazaretu je najlepša cerkev!

Iz Haife smo se odpeljali v Nazaret. V vodiču sem prebrala, da je v Nazaretu zelo lepa cerkev, ampak da je stisnjena med arabsko okolje. In res se je bilo "čudno" voziti do katoliške cerkve po ulicah, ki odražajo muslimansko kulturo. V vodiču piše, da so v bližini cerkve celo napisi, da je samo en bog - Alah.

Tukaj sem bila še zelo skeptična o lepoti cerkve

Moje razpoloženje se ni nič izboljšalo na ulici do vhoda v cerkev, kjer so prodajali "nujne" potrebščine za sodobne romarje in vernike

Vauuu ....

Če bi bilo po moje, bi tam ostali cel dan in fotografirala bi vsak detajl

Na steni z mozaiki sem našla tudi slovenskega, vendar je bil med gršimi, zato ga nisem slikala. Hja, ne vem, kako nam je to (zopet) uspelo ...

Vendar v notranjost  cerkve nismo prišli (tako zlahka). Kolega popotnik je namreč na dvorišču, pred kipom Marije, odprl nahrbtnik z bogato zbirko fotografske opreme in začel slikati. Varnostnik je ocenil, da je profesionalni fotograf, ki nima dovoljenja za takšno vrsto fotografiranja. Njega in kolega z malo manjšim fotografom je takoj nagnal z dvorišča. Morate vedeti, da so povsod nadzorne kamere, zato je moral jeznega varnostnika igrati tudi za svoje šefe.

Ženski del ekipe (na s srednje velikim Nikonom, druga z mini trotlčkom) se je z varnostnikom malo pogajal; jaz sem mu poskušala razložiti, da je oprema, ki jo imamo mi, v naši državi dostopna tudi amaterjem. In mu dala popolnoma prav, da mora opravljati svoje delo. Milostno naju je spustil v notranjost, s tem, da sem morala fotoaparat pospraviti v nahrbtnik.

Tako nimam niti ene notranje slike ene najlepših cerkva, kar sem jih kdaj videla.

Adijo Nazaret, prihajamo Mrtvo morje!

P.S. (24. 11. 2015)

Kot se je izkazalo po moji objavi na blogu, je enemu od obeh "grešnikov" s predobro fotografsko opremo le uspelo narediti nekaj fotografij notranjosti nazaretske cerkve. Sopotnik B. B. mi je sliko poslal z rahlo škodoželjnim pisemcem, zato bom v naslednjem prispevku objavila njegovo sliko, kako se kopa v Mrtvem morju ... On moje nima ...

Izrael: iz Tel Aviva do Haife

V vodiču sem prebrala: "V Tel Avivu se zabavaš, v Jerusalemu moliš, v Haifi delaš." Te ocene še kako držijo. Tel Aviv je dinamično mesto, ki nikoli ne spi, Jerusalem je poseben kraj, ki se te dotakne, ne glede na narodnost ali vero, Haifo pa bi izbrala za kraj bivanja, če bi se morala preseliti v Izrael. Mesto me je očaralo.

Čisto mogoče je, da je prvi vtis napačen, saj smo v Haifi ostali samo dve uri. Ima 270.000 prebivalcev, toliko kot Ljubljana. Seveda smo si ogledali znamenite vrtove Baha'i, ki so pod UNESCO zaščito.

 Jutranji promet v Tel Avivu

Presenetljivo veliko ljudi se je rekreiralo ob obali

"Hitre" fotografije, kar iz avtomobila

V Haifi smo se najprej malo izgubili in se odpeljali do bolnišnice. Med potjo sem našla nekaj zanimivih motivov - recimo, smeti. In lepa modra vrata.

Ta znak pa res vsakdo razume, a ne?

Del vrtov Baha'i , od ceste jih ločuje lepa ograja.

Vrtovi so center bahajske vere, zato veljajo v njih posebna pravila (za spoštljivo obnašanje in oblačenje). Pri vhodu je kar stroga varnostna kontrola. 

Vrtovi so lepo vzdrževani, razporejeni so po številnih terasah na pobočju hriba Karmel.

Adijo Haifa, gremo v Jerusalem!

Izrael - z gondolo na Masado

Ne vem, zakaj sem izbrala prav te slike, tudi ni izlet na goro Masado name naredil ne vem kakšnega vtisa. Na splošno me Izrael ni presenetil, no, razen krvavih spopadov ... Pričakovala sem malo morja, malo dobre in manj dobre hrane, barvno zelo neizrazito pokrajino, različne narode in veliko zgodovine. Še največ zelene sem videla v kibucih, mestnih vrtovih, pa tudi na obdelovalnih poljih, ki jih seveda vse namakajo.

V Masadi mi je uspelo z gondolo priti na vrh, potem pa se enostavno nisem mogla premakniti izpod senčne klopce. Ni šlo.

Gora Masada je del nacionalnega parka. Na vrh se lahko pride z gondolo ali po Kačji poti - ki je bila tisti dan zaprta, ker je bilo prevroče (30 stopinj).

Kos skrbno opazuje okolico in nove turiste. Imajo kaj hrane? 

Res presenetljivo, iz kako različnih držav so turisti - od Evrope do Azije, ZDA ...

Na vrhu, pri ruševinah, nas je čakala brezplačna voda, kar so turisti z veseljem sprejeli. Očistili so jo s filtri, nisem pa poskusila, kakšnega okusa je bila. 

Izraelski kos na avtomatu z brezplačno čisto vodo - bil je veliki frajer, predrzen, čuječ.

Z gondolo navzdol in naprej k Mrtvemu morju

Kako smo v Izraelu ostali živi

Pravkar sem prebrala e-novice iz nemške šole za imperialni feng shui. Očitno smo si vsi kolegi enotni: nova perioda 9, ki bo zelo hitra in zato naporna, se zelo odločno približuje. Vse poteka hitro, občutek imamo, da samo capljamo za dogodki in nalogami, povsod nastajajo spremembe. Ampak, perioda 9 šele zajema sapo (začela se bo decembra 2016)!

Naslednje leto se bom res poglobila v periodo 9 in pripravila nekaj splošnih nasvetov za preživetje. Nočem dramatizirati, ampak šlo se bo za vse ali nič. V bistvu mi je kar malo žal, da ne bom živela v periodi 1. Kajti, tisto oziroma tisti, ki bodo preživeli periodo 9, bodo "čisti", prečiščeni, modrejši, zelo verjetno tudi srečnejši.

Ampak, vzeti moramo periodo, ki nam je namenjena. Bo pa hudo.

Še vedno prebavljam vtise iz Jerusalema. Pa ne prleškega, ampak izraelskega. Namreč, prejšnji teden sem se za 4 dni odpravila v Izrael. Če vsaj malo spremljate najnovejše dogodke v tej deželi, potem veste, da so spopadi vsak dan hujši. Po 1. 10. je namreč nehal veljati mirovni sporazum med Izraelci in Palestinci. Izbruhnili so nemiri, sedaj pa se stopnjujejo in vsak dan je bolj krvavo.

Ravno to, kar deželo dela zanimivo in posebno - multikulturnost - jo tudi uničuje. Mi smo se spopadom izognili, razen zadnji dan so bili 500 metrov od našega hotela 4 mrtvi. Pa da ne bo kdo tega razlagal moji mami ...! Zato smo predčasno pobrisali iz Jerusalema v Tel Aviv in se potolažili z dobrim kosilom na plaži.

Na potovanju sem naredila nekaj zanimivih fotografij, čeprav je bilo vreme zelo vlažno, pri 30 stopinjah, zato je bila vidljivost slaba. S sabo sem vzela "samo" popotniški objektiv 18-200 mm in nisem obžalovala. Sopotnik Mitja, ki se bolj resno ukvarja s fotografijo, je s sabo nosil fotografski nahrbtnik s 15 kg fotografske opreme.

Bom svoje poročila začela od zadaj, z najbolj prijetnimi slikami - kosilom na plaži. Hrana je v restavracijah kar draga, zato smo na potepu po Izraelu iskali različne restavracije s hitro prehrano. Presenetljivo: še najboljše in najceneje smo jedli v trgovskih centrih, tudi na bencinskih črpalkah ni slabo. V enem od trgovskih centrov sem pojedla najboljši kebab v svojem življenju (še sedaj se mi cedijo sline, če pomislim na to bogato in popolno mešanico mesa, zelenjave in začimb), pa tudi fantastično solato s piščancem ob Mrtvem morju, prav tako odlično začinjeno.

Moje "tolažilno" kosilo v Tel Avivu me je stalo 30 EUR (pogrinjek, glavna jed, malo izraelsko pivo, lepa terasa z razgledom, odlična družba). Ampak, splačalo se je. Praznovali smo, dobesedno, da smo ostali živi.

Pogrinjek za katerega ne vem, ali smo ga naročili, ali ne, pa tudi tega ne vem, koliko je stal, ker računa nismo razumeli ... Ampak, vse je bilo zelo dobro. 

Kruh pečejo sami in bil je izredno okusen, že v kuhinji so ga polili s kakovostnim, lepo dišečim olivnim oljem. 

Moja glavna jed: mesne kroglice (mislim, da so bile iz jagnjetine, mogoče je bila dodana govedina), polite s kremo iz čičerike, spodaj so bili dušeni jajčevci in paprika. Vse skupaj so prekrili s plastjo kruha s sezamom in zapekli v pečici. Slastno!!!

Sopotnika sta naročila solato, na vrhu je mlad sir. Glede na njuna zamaknjena obraza, je bila solata dobra!

Moja solata, lahko pa si kot prilogo dobil tudi krompir ali riž.