sobota, 19. avgust 2017

Amsterdam - hrana

Pa si še poglejmo, kaj se da v želodček dobiti v Amsterdamu. Naj takoj potolažim vse obiskovalce tega lepega mesta: najedli se boste, ne glede na smer prehranjevanja ali dieto. No, boste pa morali za spodoben obrok malo globlje seči v žep: od 15 do 25 EUR za glavni obrok.

Vaše polnjenje želodčka v Amsterdamu bo enostavneje, če boste jedli tudi mlečne izdelke in gluten. Jaz jih ne, zato sem morala biti pri iskanju primernih obrokov kar kreativna. Ampak, je šlo. Zanimivo: veliko jedilnih listov je samo v nizozemščini. Na srečo je jezik podoben nemščini, zato mi je uspelo razvozlati posamezne jedi. Detajle o alergenih smo potem razčistili z natakarjem.

Na Nizozemskem ne boste mogli uiti ocvrtemu krompirčku. Ta je sicer prišel iz juga, ampak Nizozemci so ga očitno dobro posvojili, saj skoraj ni obroka, kjer ne bi bil priložen. Opazila sem, da ločijo belgijski in "navaden" ocvrt krompirček. Prvi je debel, drugi tanek; meni so bile bolj všeč debele rezine krompirja, pravilno ocvrte, vedno sveže, hrustljave in okusne.


Trgovina s sadjem in zelenjavo v Haarlemu. V Sloveniji velikokrat trdimo, da so živila v tujini bolj kakovostna. Hmmm ... kaj je s tem mišljeno? Za izgled hrane mogoče to drži, ampak okus sadja in zelenjave z naših vrtov se ne more primerjati s temi nizozemskimi. Že na videz so bili paradižniki, paprika, sadje ... premalo zreli. Lepi, ampak po okusu ... no, ja. 


Kitajska restavracija v bližini glavne železniške postaje. Malo mi je žal, ker si je nisem pobliže ogledala, ampak, mudilo se je naprej, v pomorski muzej.


Moj sopotnik je pravkar kupil dve nizozemski specialiteti: Bitterballen (ocvrte mesne kroglice) in Kroket (mesne krokete). V Kitajski četrti (seveda jo ima tudi Ansterdam!) sva našla mesnico, kjer so malico kupovali predvsem domačini. Obe jedi sta bili odlični.


Kitajske restavracije v Kitajski četrti še niso bile odprte, vendar me slike niso prepričale, da bi jih obiskala kasneje. Mogoče jim delam krivico, vendar so slike kričale "Uporabljamo glutamat in veliko drugih ojačevalcev okusa, ki nimajo z avtentično kitajsko kuhinjo nobene zveze!". 


Tako iznajdljivi so bili Amsterdamčani pri izrabi prostora.


V Amsterdamu ne vozi samo Uber, ampak tudi Uber Eats!


Privlačna tabla za vrt kavarne pri cerkvi Oude Kerk.


Ali veste, da so palačinke na Nizozemskem zelo priljubljene? Nisem jih poskusila, zaradi alergije na mleko, ampak jih zelo pohvalijo.


Vhod v lokal s palačinkami pa je takšen. Nizozemci so res pragmatičen narod ...


Sladica, fotografirana skozi izložbo: sladki kruhov puding. Vabljivo, a ne? Na splošno so tradicionalne nizozemske jedi zelo težke, kalorične in mastne. Sodobna kulinarika je seveda drugačna in v večini restavracij postrežejo manj kalorične jedi.


Ta restavracija, kjer očitno nudijo predvsem sir, je bila zaprta. Ampak, terasa lokala se mi je zdela tako simpatična!


Sir, ah, sir. Obstajajo trgovine, kjer je vse posvečeno siru. Čisto vse.


Na poti v pomorski muzej sva zavila še v OBA. Ne veste, kaj je OBA? To je glavna amsterdamska knjižnica, ki leži med glavno železniško postajo, centrom NEMO in pomorskim muzejem. Moj vodič je iz zadnjega, sedmega nadstropja, kjer je kavarna in restavracija, obljubljal prelep pogled na mesto. 


Takole se je videlo. Moj vodič je super!!!


V samopostrežni restavraciji sva našla dve vrsti tajskih enolončnic. Suhe sestavine so že pripravljene v skledi, ti pa si jih sam preliješ z vročo juho.


Celo pecivo brez mleka so imeli - kokosovo. 


Med kosilom je začelo deževati in  Amsterdam sva lahko občudovala skozi močno deževje. Na srečo sva bila na suhem. Sicer pa je za Nizozemce značilno, da ne nosijo dežnikov. Po takšnem nalivu so bili mokri, tako po obleki kot po čevljih. Se mi zdi, da so se samo malo otresli in odšli naprej. Dežnike smo očitno nosili samo turisti. Hvala, z veseljem ga nosim in ostanem suha!


Ko si cel dan ogleduješ mesto, kombiniraš, opazuješ, načrtuješ, primerjaš ... se krvni sladkor hitreje zniža. Sama sem se že davno nazaj navadila, da pojem kosilo, takšno konkretno kosilo, ne samo jabolka ali sendviča. Ta slika je nastala pozno popoldne, ko sva omagala v bližini Rembrandtovega muzeja. Neee, ne gre več, potrebujeva odmor.


Naročila sva pivo in krompirček. Oboje je bilo odlično.


"A greva naprej?"
"Pusti me, da do konca spijem najdražjo pivo v svojem življenju."


Manj denarja kot v restavracijah bo stal obrok v t. i. et cafe. To so kavarne, ki strežejo tudi hrano. Ponudba je zelo raznolika in še posebej za kosilo so dobra alternativa. Nizozemci za kosilo ne pojedo veliko, zato je tudi v restavracijah ponudba manjša (imajo celo dve jedilni karti). 


Kazen je morala biti: ker nisva šla v Rembrandtov muzej sva plača drago pivo (pol litra 7 EUR - saj ni bilo tako drago ...)


V bližini glavne železniške postaje, na začetku najstarejšega dela Amsterdama, je nekaj gostiln, ki so videti, kot da bi tam bile že dolgo. 



Naslednji prispevek pa bo o amsterdamskih kanalih. O, kako so zanimivi!

četrtek, 17. avgust 2017

Ljubljana - moje najljubše veganske restavracije

Čeprav nisem veganka, z veseljem pojem kaj brezmesnega. Zaradi alergij (na mleko, jajca, gobe) so veganske restavracije pogosto najbolj "varna" izbira.

Zelo sem vesela, da smo v Ljubljani dobili nekaj novih, zelo dobrih veganskih restavracij. Moja definicija "dobrega" je:

1. Uporaba sezonskih, lokalnih, po možnosti ekoloških surovin.
2. Obroki niso pretežno sestavljeni iz ogljikovih hidratov.
3. Raznovrstna, sezonska ponudba.
4. Kulinarična dodana vrednost (da skuhajo bolje kot jaz doma, da so jedi okusne, dobro začinjene, izvirno pripravljene - tehnologija).

Na žalost kar nekaj veganskih restavracij ne izpolnjuje vseh mojih kriterijev. Ja, želim, da so izpolnjeni VSI. Na primer, Loving Hut, Zaživ vegan, Ajdovo Zrno, Organic Garden, Govinda ... padejo predvsem pri kriteriju 2 in 4.

Nisem še obiskala vseh ljubljanskih veganskih restavracij, vendar so trenutno na mojem seznamu tri, ki jih zelo rada obiščem:

Bazilika bistro (na ostalih treh lokacijah še nisem jedla, ker mi je Bistro na Prešernovi najbližje).

Bazilika sicer ni 100% veganska restavracija, vendar se na njihovem jedilniku vsak dan najde kaj veganskega. Zelo mi je všeč sam koncept (sezonsko, lahkotno kuhanje) in raznolikost jedi na dnevno spreminjajočem se jedilniku.

Barbarela arkade

Preden sem jih sama obiskala, sem o njih slišala same pohvale. Moram potrditi: njihov veganski burger je najboljši! Tudi druge jedi so odlične. V vročih dneh sem odkrila njihovo ledeno kavo (z veganskim sladoledom in smetano) ... mljask.

Taman Organic

Ta bistro se kulinarično še razvija. Pozitivno je to, da je njihov kuhar zelo odprt za predloge in kritike - sem osebno preverila (haha). To je kuhar, ki za hrano živi, ki o njej razmišlja in jo čuti. No, vsaj takšen je bil moj vtis. So pa njihove jedi zelo raznovrstne, sezonske in kulinarično izvirne. Komaj čakam na nadaljevanje zgodbe.

Zadnjič smo šle s kolegicami tja na kosilo in tukaj so slike:




Če si boste prvič ogledovali jedilnike veganskih restavracij, se vam bo zdela ponudba skromna. Mogoče vas bo celo strah, da bo hrane premalo, da boste odšli lačni. Ne skrbite, za "preprosto" juho ali solato na jedilniku se, po navadi, skriva bogastvo okusov.

Meni v Baziliki zadostuje samo juha, če nisem preveč lačna. Če pa sem, si v solatnem baru vzamem solato in zapolnim želodček. Tudi v Barbareli je tako, da si naročim samo eno jed in nato še eno, če sem zelo lačna. Veganske restavracije nas naučijo uživati hrano z vsemi čuti.

ponedeljek, 14. avgust 2017

Amsterdam: kolesa in rožice

Če potegnem bilanco pod 8-dnevno potovanje po Nizozemski, lahko povem:

- vožnja tja in nazaj katastrofalna,
- Amsterdam in provinca Zeeland fantastična.

Vožnjo bom hitro pozabila, na lepe dni me bodo spominjale fotografije. Kot se spodobi za obisk Amsterdama, začenjam reportažo s kolesi, dodala sem pa rožice.


Konec julija so me negativno presenetile nizke temperature in kar nekaj dežja. Ampak, ko sem pomislila na 35-40 stopinj v Sloveniji, sem bila takoj boljše volje. Kljub temu, da sem si morala kupiti primerno jakno.


Severni del mesta Haarlem, glavna nakupovalna ulica. Tam sva namreč najela apartma v vrstni hiši ter se z vlakom vozila v Amsterdam. Vlaki vozijo nekajkrat na uro, avto pa naju je čakal na brezplačnem parkirišču. 


Amsterdam sem obiskala teden dni pred veliko Pride parado. Traso so označevale takšne zastave.


Veliko turistov za ogled mesta najame kolesa. Midva sva se raje odločila za "noge", saj sva raziskovala strogi center mesta, kjer kolesa pogosto niso dovoljena.


Predvidevam, da je to javni nasad. Zaradi atlantskega podnebja, rožic verjetno sploh ni potrebno zalivati. Posadijo jih, potem pa pustijo, da rasejo. 


Ah, rožice IN kolesa - pogost motiv v Amsterdamu ...


Najem kolesa stane od 12 do 15 EUR na dan. Potrebno je plačati kavcijo in pametno za 5 EUR zavarovati kolo pred krajo.


Prostora za gredice je v Amsterdamu malo; zelo pogosto posadijo hortenzije, ki tudi lepo uspevajo.






Seveda, garažna hiša za kolesa ob amsterdamski železniški postaji. 




Eden od poskusov, da bi v korita posadili rožice, ki bi same rasle.






Kar me je presenetilo: včasih je bila kakovost rastlin v trgovinah zelo slaba. Mislim, da resni vrtoljubci obiščejo vrtnarije. Kot pri nas. Vidite pa, da je ponudba že zelo jesenska ...


Te fotografije, brez da bi zabrisala obraze oseb, ne bi smela objaviti brez pisnega dovoljenja oseb na sliki. Je sicer narejena na javnem prostoru, vendar sta na sliki samo dve osebi, ne pa množica. Sama takšna pravila jemljem resno, ker ne želim, da bi mene objavljali brez privoljenja. 


Kdo lahko poskrbi za tulipane konec julija? Samo Nizozemci. Jupiii .... kako so lepi!




Hišice na vodi. Moraš biti zelo poseben tip za takšen način bivanja, zelo poseben. Žal mi je, da nisem obiskala muzeja, ki prikazuje življenje v hišah na vodi.


Očitno kletna stanovanja, kjer so nekdaj imeli kuhinjo in druge pomožne prostore, niso več zaželena. Preveč vlage in plesni?




Nizozemska ima 17,5 državljanov in 22 milijonov koles.