Po vrtnarski soboti sem mami predlagala, da greva v Jeruzalem. Na vrhu vinogradnikih hribčkov je pošteno pihala in listi še niso obarvani v jesenske barve, ampak, naju to ni motilo. Po cesti od Ljutomera do Jeruzalema sem vozila počasi, da je lahko mama opazovala, kaj se je spremenilo od zadnjega obiska. Pozna skoraj vsako hišo in slišala sem veliko novic (o ljudeh, ki jih nič ali malo poznam, ampak nič za to, obe sva uživali).
Pogled s parkirišča pri Dvorcu Jeruzalem:
Ta hiša je bila dolgo v sramoto ljutomersko-ormoškim goricam, potem pa so jo končno obnovili in nastalo je nekaj zelo lepega - Dvorec Jeruzalem. Na terasi, pred vhodom, je zelo prijetno posedeti, saj je zaščitena pred vetrom. Priporočam polsladko vino rumeni muškat, enostavno popoln je.
Tudi prodajalna s spominki je vredna ogleda. Kaj vse boste našli" Zelo bogato je založena in to s kakovostnimi izdelki. Lahko boste tudi kupili vino, jaz sem mobile s štorkljo.
Park okrog dvorca ni v dobrem stanju, kar je škoda. Z zelo malo truda bi ga lahko naredili privlačnega. Ta park smo si ogledovali že v mojih otroških letih kot veliko znamenitost. Na žalost se ne spomnim, kako je takrat izgledal.
Veste kaj je pozitivnega pri tej cerkvi? Ne zvoni. Tiho je kot miška.
Na sončni terasi sva z mamo spremenili načrte in se odpravili v Svetinje, kjer so pokopani moji stari starši. Potem pa na kosilo v Taverno, na dobro kosilo in kostanje. Moje prleške celice so se napolnile z energijo in lahko sem se vrnila v deževno Ljubljano.
