Nič kaj zimski murgelski vrt

Od novembra do februarja bolj redko fotografiram murgelski vrt. Letos ni nič drugače, sem ugotovila, pa čeprav je toplo zimsko vreme kot nalašč za vrtni fotolov. Nekaj motivov mi je uspelo ujeti, kakšen je ulov, pa presodite sami.

Vrtoljubec Aleš na svojem blogu opozarja na pravilno zimsko nego rožic v zasaditvah, presenetile so ga tudi uši. Rad ima ciklame, ki jim trenutne temperature zelo ustrezajo, jaz pa se nad njimi ne morem navdušiti.

To zasaditev vidim, ko sedim za pisalno mizo, seveda iz zadnje strani, ki pa tudi ni slaba, saj je šaš v ospredju.

Ata kos deluje malo zmedeno - zaradi visokih temperatur misli, da je že pomlad, zato se obnaša zelo zaščitniško do svojega ozemlja. Budno je opazoval, kaj počnem po "njegovem" vrtu.

Ti dve koriti sta mi zelo všeč, prav ponosna sem nase. Kupiti sem morala samo dve resi in štiri manjše bršljane, vse ostale rožice so iz poletnih loncev.

Šaš me spominja name, ko vstanem, tako skuštran je ... Muce še tudi ne zebe, zato straži vrt.

Prav lepo je v barvno pustem zimskem vrtu naleteti na sijoč rdeči grmiček

Ne vem, kako se imenujejo te pisane trajnice, zelo so podobne trdoleskam; na izpostavljenih in bolj hladnih legah se ne počutijo dobro, jim je premokro.

Aleša še ni bilo na obisk, zato so mačehe neočiščene ...

Alešev blog za roželjubce

Roželjubci, takoj prenehajte delati, kar pač počnete, in si oglejte nov blog Aleša Pesana "Med cvetočimi peprogami". Ja, to je tisti Aleš iz Celja, ki nam je pred nekaj meseci zaupal, da razmišlja o pisanju bloga. V svoji prvi objavi je takole opisal svoje motive:

Dragi ljubitelji rožic!

Trajalo je kar nekaj časa, preden je nastal tale zapis. Zakaj sem se odločil, da delim z Vami svoje izkušnje o rožicah? Po izobrazbi nisem vrtnar, a moje druženje z rožami traja že kar dobra tri desetletja, tam nekje od sredine osnovne šole. Še leto nazaj nisem čutil nobene posebne potrebe po tem, da bi pisal blog o rožah. A...? Lanski konec decembra je kot strela z jasnega udarila novica o usodnem snežnem plazu. Nam vsem draga Ruth je za vedno ostala v belem objemu gora. Težko, težko gredo na list tele besede. Življenje je res nepredvidljivo.

Usoda je zarisala velikansko praznino med ljubitelje rožic. Kaj vse nas je Ruth naučila, kaj vse je delila z nami... Dan za dnem smo se veselil njenih objav. Zelo pogrešam Ruth, vse klepete o rožicah, zasaditvah, druženja na predavanjih in nenazadnje potikanj po Nemčiji in Holandiji, ko smo bili na lovu za rastlinskimi novostmi.

Aleš Pegan, avtor novega bloga za roželjubce

Letošnje leto je drugačno, čudno, kot da bi izgubili orientacijo, v zraku visi neka praznina. Včasih se mi zdi, da še rože ne rastejo, kot so včasih. Tako smo preživeli eno najbolj vročih poletij, v moji glavi pa se je vedno bolj porajala zamisel o pisanju bloga. Nekaj me je vseskozi gnalo naprej, nek notranji glas me je vedno bolj nagovarjal, naj pišem.

Ruth je bila del nas in bo z nami živela naprej. Njena genialnost in veličina bosta ostali nepremagljivi in nenadomestljivi. Mogoče bo kakšna moja objava zapolnila drobceni delček praznine, ki ostaja za njo.
Vesel bom, če se boste podali z mano med cvetoče preproge rož. Veselil se bom vseh vaših komentarjev, vprašanj, še bolj pa  fotografij vaših rožic. Vem, da tudi Vaše domove odevajo slapovi cvetja.

------------

Alešu želim lepe in zdrave rožice, predvsem pa veliko užitkov pri fotografiranju in pisanju bloga. Tudi sama sem letos opazila, da je na vrtu drugače, da so celo rožice začutile, kako pogrešamo Ruth. Alešev blog nam lahko zapolni to praznino. Ste opazili, da bo na svojem blogu objavil tudi vaše fotografije? Hitro poglejte v arhiv in mu pošljite vaše najboljše letošnje zasaditve.