Končno prve fotografije iz atrijskega dela hiše. Nisem nič komplicirala in jih naredila s kompaktnim fotoaparatom; "resno" slikanje še pride, ko se bodo rastline še malo razrasle.
Senčni kotiček vrta, ki še ni čisto urejen, je pa vsako leto lepši.
Novost so plošče na travi, ki mi jih je moj dragi mož položil kot darilo za rojstni dan (nisem ga še imela, ampak ne morem čakati tako dolgo). Rožice imajo tako več svetlobe, hkrati pa so kar dobro zaščitene pred močnimi padavinami.
Želvo sem prvo postavila pod travo Phormium, pa jo je preveč žgečkalo po ritki, zato je odšla na drugo stran k hojheri. Očitno ji je bilo lansko leto dovolj žgečkanja.
Že dolgo sem občudovala te (novozelandske) trave, letos pa sem pri Ruth v vrtnariji zagledala tole in jo takoj kupila. Ne vem še, kako jo bom prezimila, mislim, da bova skupaj odšli nazaj na Novo Zelandijo.
Korito s hostami je zelo všeč Dominiku, meni pa tudi vse ostale rožice.
Zasaditev iz ostankov, t.j. rožic, ki sem jih kupila preveč ali napačno. Se še razvija, njen čas šele prihaja.
Zelo mi je všeč tale zasaditev, še bolj mi bo, ko bo cigaretka polno zacvetela.
Če to ni špartansko!
Meni je takšna zasaditev všeč, Dominik pa stoka, da je premalo cvetočih rastlin. Tudi z jagodami bi bil zadovoljen ...
Novost v atriju so tudi kamni, na mestu, kjer je bila sivka. Postala je previsoka in grda, zato sem jo odstranila. Nič mi ni žal, vsi smo si enotni, da je sedaj lepše.
Le kako bodo sobivalli bolivijska begonija in impatiens Nova Gvineja? Ena potrebujo vodo, druga prenaša sušo. Upam, da bosta trava in batata za posrednika.
Če kakšna od rastlin v zasaditvi pogine, lahko na njeno mesto posadim koprivo. Zato pa jih imam v rezervi.
Sivi lonci se barvno povežejo z mizo in stoli in dajo atriju bolj mestni značaj. Letos sem veliko razmišljala o nakupu drugih loncev, pa nisem našla dobre zamenjave. Ali ne bi pasali k zidu iz klinkerske opeke (barva lososa), ali pa bi bila preveč omejena pri izbiri rožic.
Komaj čakam, da bosta zrasli obe travi. Sumim, da je pennisetum nižje rasti, ampak mi je celo prav, saj ne bo zastiral pogleda.
Lansko leto sem z veliko skepse posadila ruj, zdaj pa je pomemben okras na vrtu.
Poglejte na tla! Ker nas Ruth vzpodbuja, da naj poleg velikih loncev postavimo še manjše, sem letos nabavila mulenbekije. Zelo hitro rastejo, zato jih bo sredi poletja potrebno presaditi v večje lonce. V svoji domovini (Sredozemlje) so kot plevel, lahko jih občasno pozabimo zaliti, rasejo v polsenci in na vročem soncu, pa še obrezujemo jo lahko. Za velike zasaditve mi je bolj všeč velikolistna mulenbekija, ker se lažje uveljavi med drugimi enoletnicami.
Moj najljubši pogled, predvsem zaradi korokije. Mama mi jo je v vrtnariji Kurbus kupila za rojstni dan (kot vidite, morajo vsi sorodniki prehitevati z darilom) in enostavno sem zaljubljena vanjo. Postavila sem jo pred svetel zid, da pride do izraza, zraven pa postavila rastline z večjimi listi (vse skupaj je čisto enostavno, samo yin in yang upoštevajte).
Ruj bi naj delal senco hosti, ampak sem ga posadila preveč levo. Lansko leto je hosta "zdržala" južno sonce in bila prav lepa.
Čisto na koncu hiše, pred mojimi vrati, že čaka ležalnik. Vmes sem postavila dren, da bom imela več sence in zasebnosti. Dominiku in Kseniji sem že ponudila prostor za počitek, seveda proti plačilu, recimo, zalivanje bambusov, puljenje plevela, lovljenje kobilic in štriglic ... Tudi vi ste vabljeni!
Senčni kotiček vrta, ki še ni čisto urejen, je pa vsako leto lepši.
Novost so plošče na travi, ki mi jih je moj dragi mož položil kot darilo za rojstni dan (nisem ga še imela, ampak ne morem čakati tako dolgo). Rožice imajo tako več svetlobe, hkrati pa so kar dobro zaščitene pred močnimi padavinami.
Želvo sem prvo postavila pod travo Phormium, pa jo je preveč žgečkalo po ritki, zato je odšla na drugo stran k hojheri. Očitno ji je bilo lansko leto dovolj žgečkanja.
Že dolgo sem občudovala te (novozelandske) trave, letos pa sem pri Ruth v vrtnariji zagledala tole in jo takoj kupila. Ne vem še, kako jo bom prezimila, mislim, da bova skupaj odšli nazaj na Novo Zelandijo.
Korito s hostami je zelo všeč Dominiku, meni pa tudi vse ostale rožice.
Zasaditev iz ostankov, t.j. rožic, ki sem jih kupila preveč ali napačno. Se še razvija, njen čas šele prihaja.
Zelo mi je všeč tale zasaditev, še bolj mi bo, ko bo cigaretka polno zacvetela.
Če to ni špartansko!
Meni je takšna zasaditev všeč, Dominik pa stoka, da je premalo cvetočih rastlin. Tudi z jagodami bi bil zadovoljen ...
Novost v atriju so tudi kamni, na mestu, kjer je bila sivka. Postala je previsoka in grda, zato sem jo odstranila. Nič mi ni žal, vsi smo si enotni, da je sedaj lepše.
Le kako bodo sobivalli bolivijska begonija in impatiens Nova Gvineja? Ena potrebujo vodo, druga prenaša sušo. Upam, da bosta trava in batata za posrednika.
Če kakšna od rastlin v zasaditvi pogine, lahko na njeno mesto posadim koprivo. Zato pa jih imam v rezervi.
Sivi lonci se barvno povežejo z mizo in stoli in dajo atriju bolj mestni značaj. Letos sem veliko razmišljala o nakupu drugih loncev, pa nisem našla dobre zamenjave. Ali ne bi pasali k zidu iz klinkerske opeke (barva lososa), ali pa bi bila preveč omejena pri izbiri rožic.
Komaj čakam, da bosta zrasli obe travi. Sumim, da je pennisetum nižje rasti, ampak mi je celo prav, saj ne bo zastiral pogleda.
Lansko leto sem z veliko skepse posadila ruj, zdaj pa je pomemben okras na vrtu.
Poglejte na tla! Ker nas Ruth vzpodbuja, da naj poleg velikih loncev postavimo še manjše, sem letos nabavila mulenbekije. Zelo hitro rastejo, zato jih bo sredi poletja potrebno presaditi v večje lonce. V svoji domovini (Sredozemlje) so kot plevel, lahko jih občasno pozabimo zaliti, rasejo v polsenci in na vročem soncu, pa še obrezujemo jo lahko. Za velike zasaditve mi je bolj všeč velikolistna mulenbekija, ker se lažje uveljavi med drugimi enoletnicami.
Moj najljubši pogled, predvsem zaradi korokije. Mama mi jo je v vrtnariji Kurbus kupila za rojstni dan (kot vidite, morajo vsi sorodniki prehitevati z darilom) in enostavno sem zaljubljena vanjo. Postavila sem jo pred svetel zid, da pride do izraza, zraven pa postavila rastline z večjimi listi (vse skupaj je čisto enostavno, samo yin in yang upoštevajte).
Ruj bi naj delal senco hosti, ampak sem ga posadila preveč levo. Lansko leto je hosta "zdržala" južno sonce in bila prav lepa.
Čisto na koncu hiše, pred mojimi vrati, že čaka ležalnik. Vmes sem postavila dren, da bom imela več sence in zasebnosti. Dominiku in Kseniji sem že ponudila prostor za počitek, seveda proti plačilu, recimo, zalivanje bambusov, puljenje plevela, lovljenje kobilic in štriglic ... Tudi vi ste vabljeni!