Naj bodo prostori

Priznam, knjiga Ljubezen, svoboda, samost (avtor je OSHO) je dolgo ležala na polici, potem pa nekega jutra pristala v rokah, čisto po naključju (haha), in od takrat jo z veseljem prebiram.

Zelo mi je všeč, kako avtor povezuje različne filozofije in religije, svoje izkušnje in razmišljanja. Vidi se, da je njegovo znanje tako veliko, da je lahko kritičen do vseh, tako do velikih mislecev kot do papeža.

Recimo, poglavje Naj bodo prostori:

"Če vajina skupnost ne izhaja iz poželenja, se bo vajina ljubezen vsak dan poglabljala. Poželenje okrni vse, kajti biologije ne zanima, ali bosta ostala skupaj ali ne. Zanima jo le razmnoževanje, za kar ne potrebujete ljubezni. Otroke lahko delate brez kanca ljubezni."

...

"Kaj se dogaja med možmi in ženami? To ni ljubezen, vendar so vsi to sprejeli, kakor bi vedeli, kaj je ljubezen. To je čisto poželenje. Kmalu se naveličata drug drugega. Biologija vaju je pretentala zavoljo razmnoževanje in kmalu ni več nič novega - obraz je isti, geografija je ista, topografija je ista."

"Almustafa pravi: Naj bodo v vajinem skupnem bivanju prostori.

Bodita skupaj, vendar se ne trudita nadvladati ali posedovati drug drugega in ne uničujta individualnosti drug drugega."

"Ljudje se ne zavedajo, da ne vedo, kaj je ljubezen. Ljubezen nikdar ne sumi, ljubezen ni nikdar ljubosumna. Ljubezen se nikdar ne vmešava v svobodo drugega. Ljubezen nikdar nikogar v nič ne sili. Ljubezen daje svobodo, svoboda pa je mogoča samo, če je v vajini skupnosti prostor."

...

"Toda naj bodo v vajinem skupnem bivanju prostori. Ne gre za protislovje. Več prostora si dajeta, bolj sta skupaj. Več svobode si dovoljujeta, intimnejša sta. Nista intimna sovražnika, temveč intimna prijatelja."

...

"Če sta lahko svoboda in ljubezen hkrati vaši, ne potrebujete ničesar več. Vse že imate, vse tisto, zaradi česar ste v dar dobili življenje."


P.S.
Tudi sama sem nekdaj mislila, da je količina preživetega časa s partnerjem merilo za ljubezen. Kakšna zmota! Na "stara" leta pa sem odkrila, da potrebujem prostor/čas, ki je samo moj. In kako lepo se je potem vrniti v dvojino, v skupen prostor.

Valentin skozi knjige

Kako dnevi hitijo ... Praznike bi naj praznovali zato, ker nam potem čas počasneje teče (= to je naš subjektivni občutek, seveda). Zdi se mi, da smo še prejšnji teden odpirali božična darila, za nami je pust in Kulturni praznik, jutri že Valentinovo. Vem, samo obrnila se bom, pa bo že prvi pomladanski dan.

Nameravala sem vsak dan objaviti besedilo o ljubezni iz mojih najljubših knjig, pa mi ni uspelo. Jih bom zato danes, vse naenkrat, saj je Valentinov dan (ki se v nekaterih državah imenuje dan ljubezni in prijateljstva) idealen za to, da si preberemo nekaj misli o ljubezni in odnosih.

Recimo, Bruno Šimleša v knjigi Ljubeznoslovje pravi o iskrenosti takole:

Prej sem omenil, da je težko biti v pristni ljubezenski zvezi. Še naprej to mislim, toda poudariti je treba, da je to mogoče. Toda, če smo neiskreni, se vnaprej odrekamo tudi sami možnosti, da bi z nekom doživeli pristno, resnično ljubezen.

Pogost razlog za našo neiskrenost je dejstvo, da partnerja ne želimo prizadeti. Najpogosteje imamo dober namen in resnično ne želimo prizadeti nekoga, do katerega nam je veliko, in to je normalno. Toda nihče, ki je zrel, se ne poskuša temu izogniti, kadar je nujno. Kajti zreli ljudje se zavedajo, da bodo nujno prizadeli ljudi, s katerimi so v zvezi.

Še ena odlična knjiga, ki jo priporočam v branje: Srce in ljubezen (M. Rijavec, D. Miljaković)

Ali vam je všeč? Ne hitite! Dovolj časa imata ...

Vzhičenje, ki vas preplavi, kadar spoznate nove ljudi (nad katerimi ste povsem očarani), lahko zamegli našo nepristransko presojo. Zato bi bilo pametno najprej nekoliko počakati, da se prvi vtisi poležejo, in šele nato morda pasti v trans. Prav v tem smislu John Rempel in John Holmes predlagata, da si najprej odgovorimo na naslednja tri vprašanja, šele nato se odločimo, da bomo nekomu verjeli.

1. Koliko lahko predvidimo vedenje človeka, ki nam utegne ugajati?

2. Koliko se lahko zanesemo na človeka?

3. Ali temu človeku zaupam?

Bi se radi o ljubezni podučili na humoren način? Potem je za vas prava knjiga zakoncev Pease - Zakaj moški hočejo seks in ženske potrebujejo ljubezen.

Deset skrivnih razlogov, da imajo ženske raje čokolado kot seks

1. Čokolada te zadovolji, tudi ko se zmehča.
2. Čokolado lahko varno in mirno uživaš, medtem ko voziš.
3. Čokolado lahko uživaš kjerkoli (tudi pred mamo).
4. Čokolado lahko uživaš vse dni v mesecu.
5. Pri čokoladi ni treba igrati užitka.
6. Beseda "razmerje" čokolade ne prestraši.
7. Čokolado lahko uživaš za pisalno mizo, pa šef ne bo jezen.
8. Ko uživaš v čokoladi, ne zbudiš sosedov.
9. Ko si privoščiš čokolado, ti ne krade spanca s smrčanjem.
10. Pri čokoladi velikost ni pomembna.

Zelo zanimiva je knjiga Duhovno partnerstvo (avtor Gary Zukav), ki govori o tem, kako veččutno doživljati partnerstvo.

Razumevanje in razvijanje čustvenega zavedanja preobrazi vsako boleče čustvo v opomnik, da je dejaven prestrašen del vaše osebnosti, ki se mu lahko zoperstavite. Z drugimi besedami, namen čustvene bolečine je, da vam pomaga duhovno rasti. Vašo pozornost usmeri na dele vaše osebnosti, ki jih morate ozdraviti, da bi se pomaknili v svoj polni potencial.

V rahlo ameriškem stilu, ampak zelo dobro strukturirana, s številnimi provokativnimi vprašanji, je napisana knjiga Si ti pravi zame ? (avtorica dr. B. De Angelis):

Vsi v svoje odrasle partnerske odnose prinesemo čustveno breme iz otroštva. V veliki meri vpliva na nas preteklost. Če bi radi spoznali koga, ki nima nikakršnih čustvenih posledic zaradi negativnih izkušenj v otroštvu, vam lahko zaželim veliko sreče! Ko pa govorimo o usodnih napakah, se moramo vprašati naslednje:

1. Kako hude čustvene posledice ima moj potencialni partner zaradi dogodkov v otroštvu?

2. Ali se moj partner zaveda teh posledic in ali ga te lahko ovirajo v partnerski zvezi?

3. Ali se moj partner dejavno posveča samemu sebi, da bi odpravil te posledice (bere, se zdravi, udeležuje seminarjev itd.)?

Seveda bomo končali s seksom (ne sicer tako, kot si mislite, haha) in sicer se lahko osvobodite zatrtih seksualnih fantazij in predsodkov s knjigo Misli seksi (avtorica Amanda Lowe):

Ko smo enkrat v razmerju, nam postane jasno, da je razmerje več kot samo nekaj, kar doživljamo s partnerjem. Ta izraz zajema razmerje s partnerjem, celim svetom in z nami samimi. Razmerje se konkretno spreminja in razvija po naslednjih fazah:

- Spremenite vašo filozofijo, telo, nivo energije, vaše odgovornosti, vaš pogled na življenje, potrebe, hotenja, strasti, prepričanja in vaš občutek pripadnosti. V bistvu se spremeni vse.
- Vaš partner se spreminja, morda na podoben način kot ve ali pa na popolnoma drugačen način.
- Svet se spreminja. Letni časi, geografija, čas, politika in moda se stalno spreminjajo in razvijajo in na neki način vplivajo na nas.
- Razmerje kot enota se spreminja; razmerje, ki je lepo, popolno in vseobsegajoče.

Se lahko samo vi spremenite, razmerje pa ostane enako? Vsaka sprememba, naj bo še tako majhna se odraža v razmerju.

Ljubezni poln Valentinov dan vam želim. Vendar ne pozabite, da morate najprej ljubiti sebe, šele nato boste sposobni ljubezen (tisto iskreno, zrelo, globoko) dajati tudi drugim.

 

Ljubezen ima veliko oblik in vse so enakovredne!

Intervju: čustva so čisto precenjena

Nujno branje za vse, ki jih zanimajo kakovostni partnerski odnosi. Vir: Siol

Meta Tavčar je imago partnerska terapevtka, ki se že vrsto let profesionalno ukvarja z individualnim svetovanjem, vodenjem seminarjev in delavnic s področja medosebnih odnosov.

Kako delujejo naši možgani: imago partnerska terapevtka svojim parom razloži, kako delujejo naši možgani, ki so sestavljeni iz dveh delov. Prvi del, ki je evolucijsko star že milijone let, skrbi samo za to, da gleda, ali je ta, ki stoji nasproti mene, moj sovražnik ali prijatelj. Ta del se lahko pomiri samo, če je varen. Zato določena struktura dialoga, ki jo imago partnerski terapevt uči, paru omogoča, da ta del možganov ne "popeni" prehitro. Potem je pa še drugi del možganov, to so novi možgani, ki nam omogoča, da smo odrasli, da smo samozavestni in lahko izbiramo, kaj bomo počeli. Že samo s to razlago se par tako umiri, da vidi, da se ne bo treba strinjati s tem, kar bosta slišala, če se bosta želela razumeti. Ker cilj ni strinjanje, ampak razumevanje.

Kaj je to imago partnerski terapevt? Kako obravnavate partnerski odnos znotraj vaše terapije?

Pri imago partnerski terapiji je specifično to, da je terapevt tisti, ki pomaga paru držati prostor med njima in med njima voditi komunikacijo. To pomeni, da komunikacija ne gre v trikotniku, ampak poteka med njima. Terapevt drži prostor tako varen, da lahko med njima steče komunikacija – da se lahko res slišita in razumeta. S pomočjo dialoga vstopata v svet drug drugega: ga raziskujeta, spoznavata in dovolita, da ju ta spoznanja preoblikujejo.

Kateri je ključni trenutek v terapiji?

Da ugotovita, da sta dva in da ugotovita, da obstajata dve resnici: moja resnica in tvoja resnica. In da je tam, kjer se lahko srečata in odložita bojno kopje, prav ta prostor med njima. Ta prostor je lahko varen, čist in povezan; lahko ga pa onesnažita s svojimi strahovi in potem v dinamiki nezavednega vsak na svoj nagonski način ščiti samega sebe in v ta prostor vmes vnaša neko energijo. Ker se bojita, da nista sprejeta, se napadata. In ker se bojita, se ta njun prostor skrči.

Kako premagati ta strah?

Zavestno je to zelo težko. Cilj terapije je, da se par že na prvem srečanju tako pomiri, da se sploh začne poslušati in se začne najprej pogovarjati o tem, zakaj sta se sploh zaljubila drug v drugega. Začnemo s pozitivnimi, varnimi temami. Pomagam jima tako, da se pogovorita, kaj je še zmeraj dobrega - ne glede na to, kaj je zdaj in kakšno težavo imata. Ko začneta enkrat to poslušati, se tisti sistem, ki dela stisko, umiri.

Kako se odzove človek, ko sprevidi svoje lastne napake, ki jih je zagrešil v odnosu? Ali ni to najtežje?

Zelo je težko priznati, da smo v odnosu delali napake. Če par gleda na to, da je bila to napaka, potem je to res težko, predvsem tukaj lahko nastopi neko obžalovanje za izgubljen čas, ki bi ga lahko preživela drugače. Če pa par sprejme, da je na poti nekega zorenja in učenja ter da se je v določenem obdobju odnosa obnašal tako, kot je najbolj vedel in znal in da je začel zdaj razumeti, da je to mehanizem, ki se ga je naučil v otroštvu kot otrok.

Treba je vedeti, da obstajata dve vrsti odraslosti: v partnerstvo prihajamo kot odrasli v smislu, da smo fiziološko odrasli in morda tudi finančno neodvisni. Ampak ta odraslost ni dovolj, da vodiš zvezo. V takem odraslem živi majhen otrok, ki neprestane išče, da bi dobil tisto, kar potrebuje, in to išče na način, ki se ga je naučil kot otrok. In to vnaša v partnersko zvezo. V drugem partnerju tudi živi en mali otrok. V razmerju se ta dva mala spopadeta. Ko to spoznaš, postaneš odrasel v smislu, da tega malega otroka spoznaš in mu daš v odnosu tisto, kar potrebuje; se zaceliš in potem dva odrasla človeka zavestno vodita odnos in se ne pustita več manipulirati temu malemu otroku.


Če nekoliko obrneva položaj: kako morajo potem starši vzgajati svoje otroke, da bodo kot odrasli izbrali prave partnerje, da se ne bodo vrteli v krogu neuspešnih razmerij?

Najbolje je, da starši vodijo nek zrel partnerski odnos. Zato, ker vedno iščemo partnerje, pri katerih se bomo v odnosu počutili tako, kot smo se počutili kot otroci med očetom in mamo. Ker se je to vsrkalo v otroka, išče to tudi drugod. Znotraj sebe si je ustvaril neko sliko, podobo, latinsko se reče imago, ki ima podobne lastnosti kot njegovi skrbniki. Na začetku, ko se zaljubi, vidi samo lepe stvari.

A zaljubljenost je samo trik narave, to je komerciala narave, da se sparimo, da gre življenje naprej. Naravo nič ne zanima celjenje otroških ran, duhovna rast in osebni razvoj. Samo da gre rod naprej. Potem pa nastopi naslednja faza, ko se partnerja začneta bojevati, pa niti ne vesta, zakaj. Večina parov se potem bojuje do srečne smrti, živita vsak v svojih svetovih in iz njih streljata drug nad drugega ali pa se ločita. Polovica parov gre narazen, ker pravita, da ne čutita več, da se imata rada.

Ljubezen ni tisto, kar čutimo – to je zadetost, ki jo občutiš v fazi romantike. In ko gresta narazen, spet najdeta drugega, podobnega prejšnjemu, se spet zaljubita, ampak ker ta zaljubljenost mine najpozneje v osemnajstih mesecih, spet nastopi boj. Če posameznik ne razume svojih obnašanj, ki onesnažujejo prostor med njima, če ne ve, kaj je ozadje tega obnašanja, lahko spet zapusti ta odnos. Ampak ker smo ljudje in ne zdržimo sami – človek ni narejen, da bi bil sam – ga mehanizem znotraj njega spet sili v nove odnose. Pot je spoznavanje svoje zgodovine, da se odpreš – šele potem greš lahko naprej.

Ali to pomeni, da ko zaljubljenost mine, se moramo začeti zanašati bolj na razum in na željo, da nam v odnosu uspe?

Mislim, da so čustva čisto precenjena. Čustva imajo sicer energijo, da lahko nekaj naredimo drugače. Prav je, da jih poznamo in tudi prav je, da jih čutimo, ampak obnašati se ves čas, tako kot nam velevajo čustva, je pa lahko zelo nevarno. Lahko o čustvih govorimo, če se pa obnašamo samo po njih, je nevarno. Ljubezen ni tisto čustvo, ki ga čutimo, ko smo zaljubljeni. Zaljubljenost je plod kemije našega telesa, je nezavedno in spontano. Ker je v tem času tako varno in zlito, se tudi spontano obnašamo, zaljubljena partnerja sta prijazna drug do drugega,takrat človek živi v neki iluziji, da bo tako stanje ostalo. Ko pa telo neha s proizvodnjo hormonov zaljubljenosti, se posameznik zaveda druge plati. In če je bila prej logika, da je partner tisti, ki nas osrečuje, se potem, ko kemija mine, logika obrne. Začnejo se boji. Partnerja drug drugega gledata kot vir lastne nesreče.

Zato je za zavesten zakon treba eno obdobje delati zelo z glavo. Zato potrebujemo razum, da se lahko odločimo, kakšen zakon želimo imeti, kaj smo pripravljeni za to zavestno delati – tudi proti občutkom. Če si v partnerstvu spontan, ko prideš v fazo boja, stvari samo zrušiš. Zato ločimo nezavedno partnerstvo in zavestno. To pa terja znanje, spoznanje, zavezanost, da se da. In ko se z glavo trudim ustvariti ta prostor varen in čist, potem je spet čas za spontanost. Potem sta lahko spet spontana in ljubeča, spet pride zaljubljenost.

V kakšne partnerje odrastejo otroci ločenih staršev? So to "ranjeni otroci"?

Ranjeni smo vsi – ali živimo s starši, ki so ostali celo življenje skupaj in so živeli v neki nevidni ločitvi, in ranjeni so tisti, katerih starši so se ločili. Raziskave so pokazale, da imajo otroci ločenih staršev štiri leta krajšo življenjsko dobo kot otroci neločenih staršev, ampak pod enim pogojem: če se sovražnost med staršema po ločitvi nadaljuje. Če se partnerja, ki se ločita, uskladita, da imata vsaj nek skupen sistem starševstva, da med njima ni sovražnosti, potem je to tako kot pri otrocih poročenih staršev, kjer sovražnosti ni.

Ali je možno rešiti prav vse težave, ki se pojavijo v nekem partnerskem odnosu?

Moje globoko prepričanje je, da smo za zdravljenje potrebni trije - par, z neko voljo in energijo, terapevt s svojim znanjem in pomočjo ter božja milost. Če se to vklopi, potem sem prepričana, da je ni stvari, ki je ne bi bilo možno pozdraviti.

Tudi v nekoliko težjih primerih, ko je na primer prisotno neko dolgoletno psihično ali celo fizično nasilje, alkoholizem ...?

Zelo težko, ker mislim, da je tukaj veliko več božje milosti kot dela. Spremembo lahko naredimo samo v primeru, če je obstoječe stanje težje, kot bi bila sprememba.

Ali je lahko v takih primerih cilj že to, da ženska sprevidi, da si zasluži boljšega partnerja, ki je ne bo tepel ali kakorkoli drugače maltretiral?

Cilj take terapije bi bil prvič že to, da bi prišla oba. Da bi oba videla, kaj sta k temu prispevala. Da se je prostor med njima onesnažil, ni nikoli kriv samo eden – vsak je za pol odgovoren. Treba je vedeti, da nasilje ni samo fizično. Velikokrat je verbalno nasilje še hujše. Cilj te terapije bi bil – tudi če bi šel par narazen – da bi žena (ki je po vsej verjetnost bila že v otroštvu fizično zlorabljena) spoznala, s čim je sama prispevala, da se je to zgodilo. Čeprav nobeno nasilje ni opravičljivo, ima zadaj logiko.

Vsako dejanje je za tistega, ki ga naredi, smiselno, čeprav lahko zelo onesnaži prostor. Ženske imamo zelo močno orožje, in to je jezik. Je ni stvari, ki bi lahko bolj stisnila v kot moškega kot to, da ga poniža kot ljubimca, kot skrbnika družine ali pa kot starša. In ko je takrat moški stisnjen v kot, se v njemu nabere ogromna količina stresnega hormona. Moškega to fizično boli. Ženske s svojimi očitki in vpitjem moškim povzročajo fizično bolečino. In ko je moški stisnjen v kot, evolucijsko napade. Kar ni prav.

Na sodobno partnerstvo vplivajo zunanje okoliščine, kot je sodobna tehnologija, in tudi dejstvo, da so ženske veliko bolj samostojne kot včasih – imajo svoje službe in se bolj zavedajo, da lahko gredo, kadar jim ustreza. Kaj naš čaka čez deset, dvajset let?

Zrelo partnerstvo lahko vodita samo dve samostojni in zreli osebi. Ne verjamem, da je bilo včasih lažje. Partnerstvo ni nikoli zrelo, če eden dominira. V preteklosti je bil seveda moški tisti, ki je dominiral. Ravnovesje je pa v nekem zavestnem partnerstvu, kjer oba človeka vesta, da bosta v njem postala svobodna odrasla človeka. Partnerstvo bomo še naprej potrebovali, ker imamo v sebi genetski program, da moramo biti povezani in da se moramo v odnosu počutiti žive. Upam, da bo šlo na boljše in da bo šlo v smer, da bomo postali tako visoko razvita bitja, da bo vsak sposoben prevzeti odgovornost za to, kaj prinašata v sveti prostor, ki mu rečemo odnos.

Ampak kljub temu število ločitev narašča. Zakaj je to tako? Ker je to najlažje?

Nobena ločitev ni lahka. Ko se par loči, se že prej začnejo stiske – vsaj štiri do sedem let prej. Število ločitev narašča, ker nismo zreli za partnerske odnose in ker jih ne poznamo. Ločitveni papir podpišeta dva ranjena petletnika, ne podpišeta ga dve zreli osebi. Podpišeta ga dva, ki v razvoju zveze nista šla naprej. Ljubezen je živa in se razvija, ampak onadva sta se zataknila v puberteti. Faza boja je za ljubezenski odnos kot puberteta, ampak človek potem naprej zori.

Ko se dva razhajata, je verjetno v veliko pomoč že to, da prideta k vam in se razideta brez zamer in sovraštva.

Kot terapevtka nisem zavezana, da za vsako silo ohranim odnos, ker ne morem in nimam te moči. Včasih je dobro, da se par vsaj tako pogovori, da vidi, kaj se jima je zgodilo. Takemu paru pomagam, da se poslovi in da se neka zgodba zaključi ter na neki ravni potem nekako uspešno funkcionirata kot starša.

Kateri so najpogostejši razlogi, zaradi katerih pridejo pari k vam? Katere težave so najbolj pogoste?

Največkrat si očitata: "Ne razumeš me, ne pogovarjava se," velikokrat rečejo: "ne čutim več, da te imam rada," ker mislijo, da je ljubezen to, kar čutim in ne tisto, kar delam. Iz teh stisk potem nastanejo izhodi. Zelo pogosti izhodi so varanja – gredo tja, kjer se počutijo povezane in žive. Drugi možni izhodi so že to, da premalo energije in časa eden od parov posveti družini, da preveč delata, da nimata spolnega stika, ampak to je samo diagnoza. Vzroki so pa zmeraj, da ne najdeta več stika in da se ne čutita povezana.

Varanje oziroma nezvestoba pa je verjetno eden najlažjih načinov, kako zbežati ...

Imamo več vrst varanj. Partnerja lahko prevaramo spolno, lahko pa tudi čustveno. Svojega moža lahko prevaram s prijateljico, s tem da ji več zaupam in povem kot pa možu. Spolno varanje in čustveno varanje povzročata enake rane.

Ali to pomeni, da morata biti partnerja tudi najboljša prijatelja?

Da, ker čim nekdo več ve o meni in me bolj pozna in to potrebo potešim drugod, varam.

Torej med partnerjema ne smejo obstajati skrivnosti? Ali imata lahko vsak svoj svet, ki je samo njegov?

Lahko ga imata, ampak če se v ta svet zatekata takrat, ko jima je težko in se s tem zmanjša potreba, da bi sebe kazali in delili s partnerjem, potem onesnažujeta prostor. Biti zrel pomeni, da sem v vsakem trenutku tisto, kar resnično sem. Da je moja duša, moja esenca v odnosu tako varna, da se lahko ves čas pokaže.

Ljubiti alfa žensko

Ko sem prebrala spodnje besedilo o alfa ženskah, sem bila zelo presenečena. Nimam se za alfa žensko, pa vendar mi vseh pet stvari zelo ustreza. Hmmm, kaj pa sedaj?

5 stvari, ki se jih naučiš, ko ljubiš alfa žensko (Vir: Sensa)

Mnogi moški bodo potrdili, da so močne, neodvisne in samozavestne ženske zelo privlačne. Seksi. A ob sebi potrebujejo ujemajočega se moškega, ki ga takšna ženska ne bo - prestrašila.

1. Alfa ženske zahtevajo popolnoma odkrito razmerje. Laži ali dvomi jih le spodbudijo, da pokažejo svoje kremplje. Zavajanje alfa ženske zato ni mogoče - moški ji je predan ali pa ne. Vmesnih različic ni. Želijo vedeti točno kako stvari stojijo, ker bodo prav takšno odkritost vrnile svojemu partnerju.

2. Alfa ženske niso nikogaršnje trofeje, ljubice ali spremljevalke. So izključno enakovredne partnerice, ljubimke ali prijateljice.

3. Razumeti je potrebno, da jim je zaradi njenega ega včasih težko priznati storjeno napako. A ko priznajo in se opravičijo - to tudi resno mislijo.

4. Alfa žensko običajno moški lažje navdušijo z zabavno anekdoto ali intelektualnim pogovorom, kot pa z rožami in čokoladnimi bomboni. Ne stremijo k materialnim dobrinam drugih, ker si želijo te priskrbeti same - zato jih pri moških, ki jih vabijo na zmenke, najbolj zanimajo njihove osebnosti.

5. Ambicioznost je poglavitna vrlina alfa žensk. In to pričakujejo tudi od svojega partnerja. Ne zahtevajo, da so super ambiciozni, kot one same, le, da mu ni največji dosežek dneva to, da je uspel opraviti straniščno potrebno preden so se končali oglasi med njegovo najljubšo serijo.

Zadovoljna ženska, uspešno partnerstvo

Včasih, ko na seminarjih poslušam izjave mojstra Chana (mojega učitelja feng shuija), se jim najprej zelo čudim. Potem pa kaj hitro ugotovim, da so velikokrat uporabne tudi v 21. stoletju, polnem emancipacije in sodobnih nazorov.

Mojster Chan je moški "stare šole". Ženo so mu izbrali drugi; drugi so določili, da se bo izšolal za mojstra feng shuija in na začetku mu ni bilo čisto nič všeč - kar odkrito priznava. Drugi so odločili, da bo iz Hong Konga odšel v Evropo in se tam pripravil na učenje feng shuija. No, vsaj deželo si je lahko izbral sam, čeprav je vedel, da mora imeti veliko vode, ker takšno energijo potrebuje. Vendar so drugi odločili, da bo lahko začel prakticirati in poučevati feng shui šele po 50. rojstnem dnevu.

Je bil zaradi te "določenosti" svoje življenjske poti kaj manj srečen? Ne verjamem, ker je imel pred sabo velik cilj. Ki ga že nekaj let uspešno uresničuje.

Malo sem zašla, želela sem namreč pisati o neki njegovi (zame zelo presenetljivi) trditvi: pri feng shui analizi spalnice moramo upoštevati predvsem žensko. Če je ona zadovoljna, bo tudi on, je z rahlo rdečico na licih povedal mojster Chan. Mimogrede, morala bi ga klicati veliki mojster Chan, ker je po smrti svojega učitelja dobil takšen naziv, vendar je navada železna srajca.

V klasičnem feng shuiju je veliko pravil, ki favorizirajo moškega in tudi mojster Chan dela tako. Razen, če stranke ne želijo drugače. Vzrok je zelo preprost: tako kot v Sloveniji, je tudi na Kitajskem največ zaslužil moški, bil je breadwinner. Družina je bila esencialno odvisna od njega, saj jim je dajal materialne dobrine, status in zaščito.

Med prazniki pa sem na www.brigitte.de prebrala članek o raziskavi na Rutgers University (New Jersey). Izprašali so 400 parov, ki so bili v povprečju poročeni kar 39 let. Kako jim je uspelo tako dolgo ostati skupaj? Formula je zelo preprosta: zadovoljna ženska je pripravljena več narediti za svojega moža, kar osreči tudi njega. Če je nezadovoljen samo moški, ni posebej pomembno, saj o svojih občutkih tako ne govori prav pogosto in nezadovoljstva niti ne prizna.

Zadovoljna ženska, zadovoljen moški, uspešno partnerstvo

Presenetljivo: največjo nevarnost za zadovoljstvo ženske predstavlja bolezen moškega. Razumljivo, saj ženska po pravilu prevzame nego bolnega moža, kar je za njo zelo stresno. Če je pa bolna žena, nego najpogosteje prevzame hči.

Torej, drage moje, kot sem vedno poudarjala, je naloga vsake ženske, da svojega partnerja "prisili" v bolj zdrav življenjski slog. Če se ne da prepričati, mora oditi. Ali pa naj vsaj sklene visoko življenjsko zavarovanje. Preveč krute besede? Ne, samo življenjske.

Smo ženske na svetu zato, da moške naredimo srečne? Ali da živimo svoje življenje?

Zakoni romantične ljubezni

Ta članek v reviji Sensa me je tako navdušil, da ga moram takoj objaviti in deliti z vami. Čeprav tudi moja prvotna tema ni bila od muh (razlika med željo in potrebo) - jo bom objavila v naslednjih dneh.

V bistvu sem žalostna in jezna, ker o takšnih temah nismo govorili že v osnovni šoli. Pri biologiji smo se morali na pamet naučiti vse dele ušesa (veliko jih je, verjemite), o odnosih pa nismo govorili pri nobenem predmetu. Bilo bi mi prihranjeno marsikaj ...

Kar razumeš, lahko oblikuješ: Zakoni romantične ljubezni

Dr. Sue Johnson je v svoji knjigi Love sense, the revolutionary new science of romantic relationships (Smisel ljubezni, revolucionarna nova znanost romantičnih odnosov) strnila spoznanja svojega 30-letnega raziskovanja romantične ljubezni.

Ugotovila je, da so njena spoznanja na prelomni točki, ko postaja smisel romantičnih odnosov zares razumljiv. Poznamo zakone romantične ljubezni, ki se jih lahko naučimo ter tako sami oblikujemo naše odnose.

1. Opusti zastarelo idejo, da je ljubezen nekaj, kar se ti "zgodi".

• Vsa nova spoznanja nam govorijo, romantična ljubezen ni več tako skrivnostno nedostopna. V resnici so njena načela precej smiselna. Njenih zakonov se lahko naučimo. Nad tem čustvenim kaosom imamo več nadzora, kot si mislimo!
• Kar razumeš, lahko oblikuješ.
• Prvi korak je, da se odločimo učiti se o ljubezni in novi znanosti povezovanja. 

2. Vsak dan se poskušaj nekomu približati in mu pokazati, da si želiš njegove/njene bližine in naklonjenosti

• Sprejmi dejstvo, da si sesalec in da je ljubezen starodavni, vrojeni preživetveni nagon. Če gojiš vezi z ljubljenimi osebami, si srečnejša, bolj zdrava, močnejša oseba, ki se lažje spopada s stresom. V redu je, da jih potrebuješ; tvoje ljubljene osebe so tvoj najpomembnejši izvor moči. Nismo oblikovani za samozadostnost.
• Najmočnejši med nami sprejemajo to potrebo po povezovanju in tvegajo zbliževanje z drugimi. 

3. Naslednjič ko se boš počutil/a tesnobno, poskusi to omeniti svojemu partnerju/ki ter ga/jo primi za roko

• Vezi ljubezni nam nudijo varno zatočišče, kamor se lahko zatečemo in obnovimo svoje čustveno ravnovesje.
• Najnovejše raziskave v naših laboratorijih so pokazale, da le držanje ljubljenega za roko pomirja možgane in zmanjšuje čustvo strahu.  

4. Ali ti je kdaj težko biti odprt/a in postaneš hladen/a, odtujen/a, nedostopen/a?

• Vemo, da sta čustvena odprtost in odzivnost podlaga, na katerih lahko rastejo trdne in trajne vezi.
• Ali lahko ti prevzameš pobudo in deliš svoje občutke s partnerjem/ko ter mu/ji tako razložiš, zakaj ti je v določenem trenutku težko biti odprt/a?

5. Opazuj, kako s partnerjem/ko ponavadi komunicirata

• Ali sta dostopna drug drugemu? Kaj storita, ko se drugi razburi ali se ne odziva?
• Ali vztrajata pri komunikaciji ali odideta?
• Povej svojemu/i partnerju/ki eno stvar, ki bi jo lahko naredil/a, da bi ti pomagal/a, da se mu/ji v težkih trenutkih lažje približaš in ne odideš stran.

6. Pogovarjajta se o tem, kako vplivata drug na drugega

• Kdaj povzročiš resnično veselje ali zadovoljstvo pri svojem/i partnerju/ki? Kdaj vzbudiš razdraženost - občutek zavrnjenosti in osamljenosti?
• Naši možgani hranijo informacijo o prizadetosti na istih mestih, kjer hranijo informacije o fizični bolečini.

7. Ko se sporečeta, globoko vdihni in poskusi videti prepir z vidika muhe na stropu

• Pogosto leži pod prepirom potreba enega od partnerjev po čustveni povezavi. Poskusi biti radoveden/a in daj pobudo za "ples"; morda je stvar v tipični situaciji, ko nekdo prosi za čustveno bližino, drugi pa zaznava kritiko in se umakne.
• Opazujta, kako vaju takšen "ples" oba naredi osamljena in malo prestrašena. Pogovarjajta se o tem. 

8. Povabi svojega/o partnerja/ko v svojo bližino enkrat na dan, skozi igro empatije

• Vsak naj se spomni enega dogodka v dnevu. Nato poskušajta brati čustva z obrazov drug drugega in poskušajta ugotoviti, kakšno čustvo se zarisuje na obrazu drugega. Povejta si, ali sta pravilno ugotovila.
• Učiti se sozvočiti se s čustvi drugega je zelo pomembno!

9. Umiri se in se poveži s svojim čustvenim centrom ter podeli s svojim/o partnerjem/ko, kaj najbolj potrebuješ

• Govori preprosto in konkretno.
• Če je težko govoriti o svojih čustvenih potrebah, govori o tem, kako težko ti je in sprašuj. 

10. Zavedaj se, da čustvene rane iztirijo odnos

• Svojega partnerja/ko lahko močno prizadeneš preprosto zato, ker mu/ji veliko pomeniš. Ti si tista oseba, od katere je odvisen/a. V trenutku intimnosti vprašaj svojega/o partnerja/ko, ali ima rane, ki so neozdravljene, morda od trenutkov, ko si spregledal/a njegove/njene namige za podporo in povezovanje. Poskusi mu/ji pomagati pri tej bolečini.
• (Bolečina ne zbledi preprosto s časom.)
• Včasih le to, da povemo, da čutimo njihovo bolečino in da si želimo pomagati, dela čudeže. .

11. Zavedaj se, da je najboljši recept za seks varna čustvena povezava in odprta komunikacija

• Zapiši kratek opis tega, kar bi tvoj/ idealen/a ljubimec/ka počel/a v postelji ter kako bi te povabil/a k erotični igri. Daj ta zapis partnerju/ki in opazuj, kaj lahko odkrijeta drug o drugem.
• Zapomni si, kritika dobesedno boli in zavira raziskovalni duh in spolnost. 

12. Pogovarjajta se, kaj sta se od svoje družine naučila o soočanju s čustvi

• Čustva so glasba, na katero plešejo ljubimci
• Pomaga, če je glasba jasna. Tako lahko napovemo namere drug drugega in vemo, kako se skupaj gibati v harmoniji. Pogovarjajta se stvareh, zaradi katerih je težko poslušati o čustvih ali izražati čustva. 

13. Izmenjajta si svoje cilje za naslednje leto in najdita en način, kako lahko drug drugega podpirata

• Ko vemo, da nas nekdo krije, smo bolj samozavestni in bolj pustolovski.
• Lažje dosežemo svoje cilje, spodrsljaji in porazi pa nas manj pretresejo.

14. Častita svojo povezavo - ustvarita majhne rituale, da počastita svojo vez

• Morda poseben poljub, ko se zjutraj poslovita ali 10-minutno povezovanje, ko se vrneta domov. To je sveti čas.
• Brez poslovnih urnikov, reševanja problemov ali motenj v obliki majhnih elektronskih zaslonov. 

Kaj lahko partnerju damo?

Včeraj sem bila v CD na tretjem pogovoru s Šimlešo in Milivojevićem o zablodah v ljubezni. Ne, tokrat si nisem delala zapiskov, zato ne bo izčrpnega poročila ...

Milivojević je imel rahel samoljuben izpad, kar me je še bolj utrdilo v prepričanju, da ga ne maram preveč. Šimleša pa je v svojem klasičnem stilu govoril o svojih pogledih na zablode. Trije mušketirji na odru se tokrat niso dobro harmonizirali/umerili, kar je škoda. Gnilo jajce je bil Milivojević.

Kot sem že zadnjič napisala, si lahko večino izjavljenega v miru preberemo v njunih knjigah. Zopet je bilo govora o iskrenosti, kako je potrebna že na samem začetku spoznavanja potencialnega partnerja. Da je potrebno tudi pri ljubezni uporabljati možgane in pravilno oceniti, ali je partner primeren za nas. Sklepanje kompromisov je potrebno, ampak ne kompromisarstvo, ko sklepamo kompromise, ki nam škodujemo.

Razumeti moramo, da nam partner ni dolžan vedno izpolniti vseh želja, da nas ima pravico zavrniti, vendar mora biti negativnih odgovorov dosti manj, kot pa pozitivnih. V zvezi ne smemo samo dajati, ampak imamo vso pravico tudi dobivati.

Svoji dragi lahko dam ... VSE!

Šimleša nam je na koncu svetoval, da naj dobro razmislimo, kaj lahko partnerju damo. Včasih si v glavi naredimo seznam lastnosti (veščine), ki bi jih moral imeti partner, a ne preverimo, ali smo mi kompatibilni s temi lastnostmi. Ali mi te lastnosti sploh potrebujemo. Sama sem že večkrat spraševala svoje prijatelje, kaj mislijo, da lahko partnerju dajo. Nobeden ni znal takoj povedati odgovora. Še posebej moški prvo pomislijo na materialno plat odnosa, nato na seksualne spretnosti, potem pa je z idejami že konec.

Res, kaj lahko damo partnerju? Danes sem v fitnesu s tem vprašanjem mučila oba trenerja in zelo sem radovedna, kaj mi bosta v petek odgovorila. Vi že poznate odgovor?

Ste našli pravega?

Samo prijatelj I. mi je upal poslati vprašanje, zakaj nič ne pišem na blogu. Moj odgovor je bil pod vplivom hormonskih motenj tako oster, da sem se mu že dvakrat opravičila.  Vsi drugi ste potrpežljivo čakali - in dočakali.

Eni se nikakor ne zmorejo opravičiti ali priznati, da so naredili napako. Sama teh težav nimam, tako privat, kot v poslu. Mislim, da je iskreno opravičilo dober indikator suverenosti in zrelosti.

Danes sem na tržnici odkrila majhne kumare in lahko si bom naredila še eno rundo "pocanih murkov". Jutri so bom čistila jetra, v nedeljo pa me bodo za nagrado že čakali pocani murki, ki jih bom pojedla v solati skupaj s papriko in paradižnikom. Evo, priznam, moje kmečke korenine so še vedno aktivne (čeprav sem otroštvo preživela sredi mesta v bloku ...).

Poznopoletno sezono začenjam z meni zelo ljubim člankom iz spletne strani http://astro-live.si:

Pet namigov, da ste našli pravega

Po razhodu z nekdanjim partnerjem, ki ste ga mogoče imeli za tistega pravega, je najbolje, da si najdete drugega partnerja. Tudi če ste bili le na nekaj zmenkih, je normalno, da se sprašujete, če bi s to osebo lahko delili življenje. Po težkem razhodu se je težko odločiti ali je nekdo primeren za vas ali ne. Če pa ste radovedni in vas zanima, ali ste našli svojega življenjskega sopotnika, imamo za vas pet namigov, ki vam bodo povedali ali je pravi.

1. Ali je zaupanja vreden?
Nikoli ne podvomite v zvestobo svojega partnerja, ko vas ni zraven. Bodite samozavestni, verjemite v zvezo in bodite prepričani, da vam bo ostal zvest. Veliko zvez se konča samo zato, ker si partnerji ne zaupajo, upravičeno ali ne. Če partnerju zaupate, potem je zagotovo vreden vaše ljubezni. Držite se ga.

2. Imata skupne interese?
Imata s partnerjem enako mnenje o poroki, karieri ali otrocih? Opažate, da se vajini življenji in vajine želje pomikajo v isto smer in ste mnenja, da boste ostali del partnerjevega življenja? Takoj ko bosta začela načrtovati dolgoročno, boste vedeli, da partner misli resno z vami.

3. Sprejema vas take kot ste
Vaš partner vas ljubi in v njegovi bližini ste lahko popolnoma sproščeni. Ne skrbi vas, da vas bo videl jokati ali nenaličene. Če ste ob partnerju samozavestni, potem je to dober znak. To omeni, da je prava oseba za vas.

Srečni smo lahko tudi brez partnerske zveze, vendar je lepše v dvoje

4. Stoji vam ob strani
Je partner pripravljen biti z vami v dobrem in v slabem? Vam ponudi ramo, da se lahko zjokate na njej? Vam pomaga, vas podpira in skrbi za vas, ne da bi pričakoval karkoli v zameno? Če ste našli nekoga, ki se trudi, da bi bil vsak vaš dan boljši, je to pravi znak, da želi biti z vami.

5. Ste zaradi partnerja postali boljša oseba?
Ima vaš partner na vas samo pozitiven vpliv? Ste zaradi partnerjeve prisotnosti boljši človek? So vaši bližnji opazili, da ste se spremenili na bolje? Ali ste bolj srečni in samozavestnejši? Ko se začnejo zmanjševati vaše napake in začnete širiti svoje najboljše lastnosti, je to dober znak, da ste v družbi pravega.
Zavedati pa se morate, da tudi tisti pravi ni popoln in da je nemogoče, da posameznik vedno sprejema samo prave odločitve. Če vaš partner ustreza zgoraj naštetim znakom, potem je vsekakor mogoče, da ste našli pravo osebo. Mislite pozitivno. Zaslužite si, da ste z nekom, ki vas bo osrečil.

Če ste ugotovili, da imate nekoga, ob katerem ste zadovoljni, potem je najbolje, da vzdržujete ta odnos.

Kako duhovito končati zvezo

Na nemškem spletu sem našla tole zgodbico:

Mario, študent iz Berlina, je svoji prijateljici Sandri, študentki iz Münchna, poslal naslednje vrstice:

"Draga Sandra! Najine zveze na žalost ne morem več tako nadaljevati. Oddaljenost med nama je prevelika. Moram tudi priznati, da sem te štirikrat prevaral, odkar si odšla, kar za nobenega od naju ni v redu. Oprosti! Prosim, vrni mi mojo fotografijo, ki sem ti jo dal. Ciao, Mario"

Ko ljubezen mine je ...

Sandra - vidno prizadeta - je odšla k svojim študijskim kolegicam in zbrala različne fotografije njihovih prijateljev, bivših fantov, bratov, bratrancev ... Mariovo sliko je skupaj s 46 fotografijami simpatičnih fantov dala v kuverto. Priložila je naslednje pismo:

"Dragi Mario! Zelo mi je žal, vendar se ne spomnim več, kdo si. Prosim, poišči si svojo sliko, ostale pa mi pošlji nazaj. Ciao, Sandra"

Partnerski odnosi nas ne naredijo srečne

Bruno Šimleša je na svojem facebooku napisal eno od najpomembnejših pravil za srečno življenje:

Jedna od najvećih i najčešćih pogrešaka u vezi ljubavi jest kad naš čitav ljubavni život poistovjećujemo s partnerskim odnosom pa mislimo da nemamo ljubav ako nismo u vezi s nekim.

Ljubav možemo živjeti i u drugim odnosima. Naravno da će se drugačije manifestirati i naravno da će to biti platonski odnosi, ali to nisu ništa manje ljubavni odnosi. Ta ljubav je jednako sveta! Možemo osjećati ljubav prema prijateljima, djeci, plesu, životu, Bogu, prirodi, slobodi… i svi ti ljubavni odnosi mogu nas jednako silovito približiti ljubavi i osvijestiti da mi jesmo ljubav. Čak štoviše, često su to mnogo jednostavniji odnosi jer od njih imamo realna očekivanja, za razliku od partnerskog odnosa koji je obično krcat svim mogućim pogrešnim očekivanjima i zabludama. 

Molim vas da pažnju posvetite svim svojim ljubavnim odnosima jer je žalosno zanemarivati ljubav! Hvala na tome! A prilično sam uvjeren i da vam ljubav zahvaljuje :)

Včasih je platonska ljubezen dosti bolj izpopolnjujoča kot najbolj vroča ljubezenska zveza

Kulinarično zapeljevanje

Še malo bomo ostali pri knjigi Okus po ljubezni (avtor Anthony Capella). Kuhar Bruno, eden od treh glavnih akterjev, je tako razlagal svojemu prijatelju Tommasu:

"Če hočeš koga spraviti v jok, mu daš narezati čebulo. Če hočeš, da postane žalosten, mu skuhaš jed, ki mu jo je kuhala mama, ko je bil še majhen."

"Če pa hočeš nekomu vzbuditi poželenje ...." svetuje Bruno morske sadeže, polže z oljem in česnom, male artičoke z meto in vino, jasno. Za konec pa eksplozijo sladkosti, nekaj lahkega, kar ti da občutek, da si poln energije in da prekipevaš od sreče.

"Če hočeš, da se kdo zaljubi vate, mu moraš skuhati nekaj povsem drugačnega, nekaj povsem preprostega, vendar izrazitega okusa. Nekaj, s čimer mu pokažeš, da poznaš njegovo dušo."

Na primer?

Včasih pravilo "Manj je več!" velja tudi pri kulinaričnem zapeljevanju

"No, v tem je problem. To je odvisno od posameznika. Res moraš dobro poznati tega človeka - njegovo življenje, odkod prihaja, ali je surov ali rafiniran, suh ali masten. Prej ga moraš pokusiti, da veš, ali je njegovo meso sladko ali kislo, slano ali pusto. Skratka, ljubiti moraš tega človeka, pa ga morda kljub temu ne poznaš dovolj dobro, da bi mu pripravil jed, ki bi mu segla v srce."

Dragi moji, če ste nameravali v teh spomladanskih dneh koga zapeljati s kuhanjem, bo dosti težje, kot si mislite. Poznate dovolj dobro to osebo? Ste že pokusili njeno meso?

Feng shui v spalnici

Moram se malo pohvaliti: v aktualnem Nedeljskem dnevniku je objavljen članek o meni. Govorim o feng shuiju v ljubezni in o tem, da je spalnica najpomembnejši prostor v stanovanju ali hiši. Slovenci še vedno zelo nepozorno opremljamo spalnico, vendar se časi spreminjajo. Kar pa ne pomeni, da je v spalnici tudi manj težav.

Kot vedno, vas pozivam, da časopis kupite in si članek sami preberete. Novinarka Meta Černoga ga je res dobro napisala, zelo mi je všeč! O feng shuiju ni tako enostavno pisati, kar poskusite ...

Kaj vse ne sodi v spalnico, si lahko preberete v Nedeljskem dnevniku

Ljubeznoslovje - Bruno Šimleša

Ponavadi ne kradem člankov brez dovoljenja, tokrat sem pa naredila izjemo, ker me je intervju z Brunom Šimlešem zelo pritegnil. Trenutno berem njegovo knjigo Ljubeznoslovje in sem navdušena. Že ko je bila knjiga zavita v celofan, sem vedela, da me bo navdušila. Po mojem mnenju je to knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak. In se, seveda, iz nje veliko naučiti. Če že dolgo niste kupili knjige za svoj osebni razvoj, si privoščite Ljubeznoslovje. Za pokušino pa intervju iz Vive:

Bruno Šimleša je rojen 16.2.1979, po kitajskem horoskopu les yang (kreativnost) in zelo dinamičen (močan) tiger.

Vesna Vuk Godina provokativno o partnerstvu

Zelo spontano in hitro sem se odločila, da se bom v petek udeležila predavanja dr. Vesne V. Godina v Živa centru. Tema: partnerstvo. Nekaj njenih besedil sem na blogu že objavila, nikoli pa je nisem srečala v živo. Poleg teme, ki me je zanimala, sem želela preveriti, kakšna je kot predavateljica in oseba.

Predavanje je bilo genialno, vsaj po mojih merilih. Dr. Godina je pet ur predavala iz glave - zanimivo, provokativno, zabavno in koristno. Ko smo že mislili, da je zašla od teme, nas je pripeljala nazaj in povezala znanje o partnerstvu v celoto.

Delala sem si zapiske in navedla bom samo nekaj njenih najbolj provokativnih izjav. Ni nujno, da jih boste razumeli, saj so vzete iz konteksta. Če vas bo zamikalo, da bi predavanje poslušali v celoti, pridite v Živa center v petek, 22.3.2013 ob 17. uri, ko bo predavanje ponovila. O vzgoji otrok bo predavala 8.3.2013.

Dr. Vesna V. Godina je o partnerstvu povedala:

• Popolnega partnerstva ni in čim prej se bomo sprijaznili s tem, bolj bomo svobodni.
• Partnerstvo je postalo dobrina, ki se trži, zato nam trg postavlja vedno nova merila, kaj je idealno partnerstvo, ki jih nikoli ne dosežemo. Trg se namreč ne sme "zapreti".
• V partnerstvu hitro postanemo nezadovoljni, ker ne dosegamo meril s "trga".
• Nezadovoljstvo v partnerstvu je odvisno od tega, kaj pričakujemo, ne od tega, kaj imamo.

• Ne smemo se pogovarjati z moškim. Ali mu kuhamo, ali z njim seksamo.
• V zvezi je ženska močnejša. Moški ne more biti gospodar, saj ne more gospodariti svojemu telesu oziroma enemu delu telesa. Temu gospodarijo ženske, zato lahko one vladajo.
• Pogovori z moškim nimajo smisla, ker že vedo to, kar jim bomo povedale: da so šibkejši. Po pogovoru bodo samo še bolj zafrustrirani.

• Ženske vedno odreagiramo kot ogrožene, namesto, da bi se zavedale svoje moči.
• S to močjo ženske ne znamo več upravljati, ker nismo dobile znanja od svoje mame (izgubili smo tradicijo).
• Poroka je pretvarjanje nesorodnikov v sorodnike in ne romantična ljubezenska zveza dveh ljudi.
• Če ne dobimo tistega, kar si želimo, mislimo, da nas oseba ne ljubi.

• Moški bo lahko razumel odnos ljubezni samo takrat, ki mu bo ženska nadrejena, ko je močnejša, ko mu občasno da tisto (seks), kar hoče (tako je z njim delala mama).
• Ko se zaljubimo, postanemo ženske podrejene in moški se nas hitro naveliča, ker nas ne spoštuje več.
• Ljubezen je, ko partner izjavi, da želi biti z nami, čeprav ve, da so druge ženske boljše. Zavestno se odloči za cono neugodja. Kadar izjavi, da mu je z nami lepo, je v coni udobja, samo uporablja nas, in hitro nas bo zamenjal, ko bo našel novo cono udobja.
• Ko se ženska moškemu podredi, je več ne ljubi, ampak uporablja.

• Vsi želimo biti ljubljeni in v coni udobja (podrejenosti), ker smo se tega v zgodnjem otroštvu naučili od mame.
• Želimo si: tako, kot se je do nas obnašala mama, tako se naj obnaša tudi partner.
• Danes smo lahko ženske partnerju nadrejene na vseh področjih. Za to plačamo socialno ceno: nismo ljubljene.
• Idealno: v partnerstvu si razdelimo področja, kjer je eden od partnerjev šef (nadrejen) drugemu.
• Na področju, kjer je on šef, ga ne smemo kritizirati.

• Za žensko je takšen odnos zelo naporen, veliko truda je treba vložiti, da stvar deluje.
• Najboljše ženske v zahodnih družbah so danes same, ker ne želijo v partnerstvo vložiti toliko truda; v primitivnih družbah so bile same samo najslabše ženske. 
• Moški ne želijo shirane ženske, ampak naj bo takšna kot je bila mama: okrogla, "prešvicana", tečna ... Trg nam vsiljuje suhice kot kriterij.
• Zato moramo tudi na prvi zmenek priti "grde, nedišeče in tečne" - to je test, v kateri coni nas potencialni partner želi imeti.

• Partnerstvo zahteva dve funkcionalni osebi, ki izbereta cono neugodja (marsikaj bom prenesel) in ne cono uporabe (lepo mi je s tabo).
• V partnerstvu so največji problem ženske, moški so obvladljivi.
• Tudi ženska si v odnosu želi "mamo" - v bistvu smo ženske homoseksualna bitja - zato se naj moški naučijo poslušati, božati, masirati, poljubljati ... in obvladajo dolgo predigro. Če nam tega ne daje, ga zapustimo.

• Moški sam po sebi nima ničesar, da bi ga izbrali za seks (ni "mama"), zato je v vseh družbah dobil nek višji družbeni status, da jih ženske izberejo in s poroko dobijo ta status.
• Problem: danes so ženskam dostopni vsi statusi in moškega izberejo samo takrat, ko je podoben "mami".
• Seksualno ugodje je vedno povezano s prepovedanim, saj bi radi seksali z "mamo".
• Seksualno ugodje je odvisno od stanja v glavi, ne v genitalijah!

No, kakšne se vam zdijo zgornje trditve? Med predavanjem smo slišali, da je samo 1% moških funkcionalnih, zato je tako težko najti dobrega partnerja. Potem pa je še vse odvisno od nas in od truda, ki smo ga pripravljene vložiti v partnerstvo. 

Feng shui in ljubezen - ugajajmo sebi

V četrtek, 11.10. ob 17.30 ste vabljeni v Kalček na drugo feng shui predavanje. Tema bo ljubezen. Govorili bomo tako o iskanju novega partnerja, kot o ohranitvi partnerstva in ločitvi.

Na predavanja se pripravljam že več tednov. Berem knjige, razmišljam, opazujem, sestavljam koncept predavanja - in pri tem res uživam. O partnerstvu mislimo, da že vse vemo, pa še vedno naredimo tako veliko napak.

Kupila sem si knjigo "Da! 10 pravil, kako najti pravega moškega ...", ker me je vsebina že v knjigarni pritegnila. Napisala jo je Nemka, zato so nasveti in ugotovitve bližje naši kulturi, kot ameriški priročniki, ki jih ponavadi beremo.

Že takoj na začetku sem prebrala, da moški ne zagotavlja sreče. "Noben moški se ne bo zaljubil, če bo ugotovil, da ženska od njega pričakuje, da bo odgovoren za njeno srečo. Nazadnje tudi on išče srečo."

"Vaš potencialni mož ne želi in ne more biti nekdo, ki vam bo reševal težave. ... Zanašanje na moškega prinese s seboj prvič čustveno in drugič materialno odvisnost. ... Srečni smo namreč takrat, ko imamo občutek, da sami obvladujemo svoje življenje. Le tedaj lahko živimo kot svobodni, samostojni ljudje in nadgrajujemo svoje sposobnosti. Občutke sreče namreč doživljamo, ko se nam uspe spopasti s svojimi slabostmi in jih premagati."

Moški prijatelji torej lahko rešujejo tvoje težave, partner s tabo samo seksa in uživa v življenju. Enostavno pravilo, ki ga v vsakdanjem življenju ženske takoj začnemo kršiti.

 Za svojo srečo moramo poskrbeti same!

"Ko ženska ugotovi, kaj želi od življenja, in ko izžareva zadovoljnost s samo seboj, deluje vznemirljivo. In za moške izredno privlačno. Takšna ženska ne išče več rešitelja. Ne prizadeva si več, da bi komu ugajala. Ugotovila je, da je popolnoma dovolj, če ugaja sama sebi."

"Največjo srečo v ljubezni doživimo, če partnerja ne potrebujemo za preživetje. Tedaj ljubezen ni obremenjena s težo preloženih slabosti in pritiskom pretiranih pričakovanj in lahko partnerja ljubimo preprosto zato, ker nam je z njim lepo. Lahko uživamo ob njem in njegovih prednostih, ne da bi bile od njega odvisne."

O partnerstvu bom do četrtkovega predavanja objavila še dva članka: o partnerskem praprogramu in o moji bodoči partnerski posredovalnici s pomočjo kitajskih horoskopov. Uf, zanimiv teden se nam obeta!