Z veliko gotovostjo lahko rečem, da je letošnje leto eno najbolj zoprnih, kar jih pomnim. Tale ovca mi najeda življenje, ugrizne, prežvekuje in izpljune - na srečo nekaj boljšega, kot pa poje. Res, celo leto 2015 se name lepijo takšne in drugačne težave, ni jih konca. Ne bom rekla, da so izredno dramatične, čutim pa, da so vse odločitve, ki jih v tem trenutku sprejemam, zelo pomembne in bodo name vplivale še nekaj časa.
Na te težave tudi najdem rešitve, ki niti niso tako slabe, celo dobre so in na koncu sem zadovoljna, da sem (zopet) nekaj spremenila. Ampak, počasi postajam utrujena in rada bi malo pavze, malo počitka.
Na veliko pospravljam in sortiram; saj nimam veliko za delati, ker sem v osnovi strukturirana, ampak vedno se nabere dovolj navlake. Sortiram knjige, odpovedujem naročnine na revije, ki jih ne želim več brati, skrbno izbiram, s kom in kdaj se družim. Predvsem pa delam red v meni sami in načrtujem prihodnje projekte. Po mesecih razmišljanja, analiziranja, poslušanja intuicije ... je nastal načrt, ki je tudi izvedljiv.
Res, v teh dneh sem sprejela pomembne odločitve. V bistvu sem odstranila navlako, ki mi je zakrivala pogled na to, kaj naj delam in kako. Spoznavam tudi nove ljudi, ki so mi za vzgled in od katerih se lahko učim.
Na spletu sem našla tole izjavo Meryl Streep, ki bi si jo vsi morali nalepiti na steno in prebrati vsaj enkrat na dan:
“Za nekatere stvari nimam več potrpljenja, pa ne zaradi tega, ker sem arogantna, temveč zato, ker sem prišla do točke v življenju, ko nočem več zapravljati časa za stvari, ki mi niso všeč ali ki me prizadenejo. Nimam več potrpljenja za cinizem, čezmerni kriticizem ali vsakršno čezmerno zahtevnost.
Izgubila sem voljo, da bi ugajala vsem tistim, ki me ne marajo, da bi ljubila tiste, ki me ne ljubijo in se smejala tistim, ki se nočejo smejati meni. Ne želim več preživeti niti minute s tistimi, ki lažejo in manipulirajo. Odločila sem se, da ne bom sobivala s pretvezo, hinavščino, nepoštenostjo in poceni hvalo. Ne toleriram akademske arogance. Ne zanimajo me trači in sovražim konflikte in primerjave.
Verjamem v svet nasprotij, zato se izogibam togih in ljudi, ki se ne znajo prilagajati. V prijateljskem odnosu mi ni všeč pomanjkanje lojalnosti in izdaja. Ne razumem se s tistimi, ki ne znajo dati komplimenta ali spodbudnih besed. Težave imam s sprejemanjem tistih, ki ne marajo živali. In na vrhu vsega nimam potrpljenja za vsakogar, ki si ne zasluži mojega potrpljenja.”
Vseživljenjski zapiski radovedne kreativke s smislom za taktiko in strategijo, branje knjig, potovanja, božanje psa ter sajenje rožic, ki ne prenese posploševanj, ozkogledosti in neiskrenosti.
Prikaz objav z oznako ovca. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako ovca. Pokaži vse objave
sreda, 26. avgust 2015
četrtek, 12. marec 2015
Postajam hribovska koza?
Pravkar sem si ogledala posnetek dokumentarca Krog, ki so ga na TV Slo 2 vrteli včeraj. Dober dokumentarec, čeprav je tisti, v katerem nastopa Ruth, še boljši. Original je le original ... sorry Miha.
Sem pa sem med gledanjem dokumentarca tudi pošteno jokala. Pa ne, ker bi se mi Miha tako smilil; on je progo pretekel zelo suvereno. Jokala sem se takrat, ko se je na ekranu pojavila Ruth - kar je bilo večkrat. Verjetno se neznansko zabava, ko nas gleda od tam zgoraj, kako obujamo spomine in jo še vedno zelo, zelo pogrešamo.
Imam pa druge, malo večje skrbi: postajam v kitajskem letu koze gorska koza? Ali natančneje povedano - hribovska koza???
V zadnjih petih dneh sem osvojila dva hriba - ha, kako dobro se sliši! V nedeljo najprej Mrzlico, danes pa Limbarsko goro. Obakrat me je spremljala Daša, privoščili pa sva si tudi vodiča, ki naju je zelo razvajal, predvsem pa pazil, da nisva zašli ... po kakšni bližnjici ...
Če se bo kdo od bralcev bloga muzal nad mojimi (višinskimi) podvigi, se naj spomni, da se v mojih žilah pretaka kri prleško-prekmurskih prednikov. Zato so moje nogice ustvarjene za hojo okrog Panonskega morja in na bližnjo vzpetino, ne pa za hribe in gore.
Dašine nogice pa očitno niso od muh, danes se je na vrhu Limbarske gore hotela še igrati in poditi za priboljški. Ko tole pišem, me bolijo mišice na nogah, ampak samo malo, toliko, da jih čutim. Kako je z Dašo, ne vem, ker sem jo danes popoldne oddala lastniku. Kako je bila srečna! Potem pa želela, da grem z njo in preživim nekaj dni v njenem "brlogu", kjer bi z mano delila priboljške in s skrbnim lizanjem skrbela za mojo higieno. Ni kaj, punca zna dajati in vrniti usluge.
Kako pa na vas vpliva leto ovce/gorske koze?
Sem pa sem med gledanjem dokumentarca tudi pošteno jokala. Pa ne, ker bi se mi Miha tako smilil; on je progo pretekel zelo suvereno. Jokala sem se takrat, ko se je na ekranu pojavila Ruth - kar je bilo večkrat. Verjetno se neznansko zabava, ko nas gleda od tam zgoraj, kako obujamo spomine in jo še vedno zelo, zelo pogrešamo.
Imam pa druge, malo večje skrbi: postajam v kitajskem letu koze gorska koza? Ali natančneje povedano - hribovska koza???
V zadnjih petih dneh sem osvojila dva hriba - ha, kako dobro se sliši! V nedeljo najprej Mrzlico, danes pa Limbarsko goro. Obakrat me je spremljala Daša, privoščili pa sva si tudi vodiča, ki naju je zelo razvajal, predvsem pa pazil, da nisva zašli ... po kakšni bližnjici ...
Daša počiva na Limbarski gori
Če se bo kdo od bralcev bloga muzal nad mojimi (višinskimi) podvigi, se naj spomni, da se v mojih žilah pretaka kri prleško-prekmurskih prednikov. Zato so moje nogice ustvarjene za hojo okrog Panonskega morja in na bližnjo vzpetino, ne pa za hribe in gore.
Ni dvoma o tem, kateri čevlji ... ehmmm copati so moji, a ne?
Dašine nogice pa očitno niso od muh, danes se je na vrhu Limbarske gore hotela še igrati in poditi za priboljški. Ko tole pišem, me bolijo mišice na nogah, ampak samo malo, toliko, da jih čutim. Kako je z Dašo, ne vem, ker sem jo danes popoldne oddala lastniku. Kako je bila srečna! Potem pa želela, da grem z njo in preživim nekaj dni v njenem "brlogu", kjer bi z mano delila priboljške in s skrbnim lizanjem skrbela za mojo higieno. Ni kaj, punca zna dajati in vrniti usluge.
Daša se je po izletu najprej malo posladkala z oreški in rozinami ...
... potem pa se takole nastavila toplemu murgelskemu soncu.
Naročite se na:
Objave (Atom)