Majorka: na obisku pri Salvatoru

Kakšna zanimiva osebnost je bil avstrijski nadvojvoda Ludwig Salvator! Prav rada bi spoznala tega naravoljubca, ki se je celo življenje zavzemal za tolerantnost in boril proti predsodkom. Sicer je imel hišo tudi v bližini Trsta, vendar je njegov pravi domicil postalo posestvo na Majorki.

Med krajema Valldemossa in Deia je kupil 10 x 16 km veliko posestvo, na katerem ni dovolil gradnje hiš, lova in sečnje dreves. Balearom se je posvetil tako temeljito, da je o njih napisal 6.000 strani. Ni pa raziskoval samo Majorke, ampak celo Sredozemlje. Z ladjo Nixe je potoval ob obali in zbiral podatke za svoje naravoslovne raziskave. Pripravil je celo vprašalnik na 100 straneh; ko se je izkrcal v določenem kraju je prosil župana, duhovnika, zdravnika, učitelja ... da ga čim bolje izpolnijo.

Nikoli se ni poročil, vendar so ga ženske oboževale. Še posebej je bil navdušen nad Majorčankami. Za svoja dva nezakonska otroka je dobro poskrbel ...

Dobro mnenje o Salvatorju je imela tudi avstrijska cesarica Sisi. Svoj 55. rojstni dan je raje kot s svojim asketskim možem, preživela na Majorki. Mož, zaskrbljeni cesar, ji je poslal telegram: "Upam, da debeli Luigi dobro skrbi za tvoje ugodje."

Na poti od parkirišča do vhoda v hišo sem videla tale prizor. Super! Zakaj? Ker so po mojih izkušnjah znamenitosti, kjer so v bližini mačke, vredne ogleda. In res je bilo tako.

Naslednjič, ko se bomo sprehajali po Majorki, se bomo iz zahodnega dela otoka preselili na vzhod. Čisto drugačen svet je tam, boste videli.

Majorka: vlak in najslabša paella v Solleru

Vrnimo se malo na Majorko. Po ogledu samostanske "celice", kjer je tri mesece trpel Chopin in so so Majorčani iz tega naredili največji biznis, sem se odpravila v Soller. Glavna atrakcija je starinska železnica, ki iz glavnega mesta Palme pripelje v Soller. Vožnja baje ni preveč udobna, je pa zanimiva.

Soller mi bo ostal v spominu po zelo, zelo slabi paelli, ki je bila še draga. Kaj češ, slej ko prej te na potovanju doleti vsaj ena "past za turiste". Na srečo sem bila v mislih že v finki odštekanega avstrijskega nadvojvode Ludwiga Salvadore, ki je bil nekaj takšnega za Majorko kot  Janez Vajkard Valvasor za nas. Samo še bolj odštekan (pustolovski) in svetovljanski. Ej, doživel je dva brodoloma in svojo ladjo potoval povsod po svetu.

Fotografirano iz avtomobila ...

Majorka: Vrtovi De Alfabia

Po Valldemossi sva se odpravila v vrtove De Alfabia. Pot bi morala nadaljevati v Soler, vendar je bila cesta zaprta zaradi kolesarske dirke. Ni nama preostalo drugega, kot da se odpeljeva nazaj proti Palmi in po drugi cesti v Soler. Na poti sva si ogledala še vrtove De Alfabia, ki ležijo pred predorom De Soller.

Presenečena sem bila, kako malo obiskovalcev je bilo. Vidi se, da posestvo izgublja svoj sijaj. Stara drevesa umirajo, vzdrževanje je drago in vrtovi niso tako dobro urejeni kot bi morali biti. Zato je tudi obiskovalcev manj. Ne vem, kakšna je prihodnost takšnih turističnih atrakcij na Majorki. Upam, da bodo našli koncept za preživetje.

Zelo zanimive formacije so okrog posestva. Ščitijo ga in mu dajejo posebno energijo (mikroklimo). 

Notranjost hiše mi ni bila zelo zanimiva, je pa vredna ogleda. Objavila bom še dve reportaži iz podobnih hiš, pa boste se sami videli razlike. 

500 let star stol. Ni slab, a ne?

 Na takšnem pogradu je spal vodja ekipe, ki je delala v hlevih in skladiščih (oljarni, kašči). Hlapci niso imeli podloge, spali so na slami. "Spalnice" so bile v delno podkleteni, obokani kleti, kjer so imeli tudi živali. Sliko objavljam kot opomin, kako dobro nam gre.

Majorka: kaj je tam počel Chopin

Med prvomajskimi prazniki sem že četrtič obiskala Majorko (Mallorca). Ugotovila sem, da imam v svojem arhivu bolj malo fotografij s tega španskega otoka. Zato sem se tokrat pripravila za fotografiranje. Da mojemu sopotniku ne bi bilo preveč hudo, sem na malega Nikona nataknila popotniški objektiv Sigma 18-300 mm. Dobro je služil svojemu namenu, bolje na vročem soncu kot v zaprtih, temnih prostorih.

Načrtovala sva dva izleta z avtomobilom, en kolesarski izlet (več ur po otoku) in dva obiska Palme (glavnega mesta na Majorki), od tega enega s kolesom. Realizaciji: trije avtomobilski izleti in trije avtobusni izleti do Palme. En dan sem bila v domačem zalivu Playa de Palma.

Vreme je bilo idealno za potepanje po otoku. Prve dni je bilo kar mrzlo (pod 20 stopinj), tudi naslednje dni je občasno zapihal svež veter, temperature so bile od 22 do 24 stopinj. Ampak, meni takšno vreme bolj ustreza, ko raziskujem mesta, vasice in pokrajino.

Prvi izlet je bil v Valldemosso in Soler. Valldemossa je tiste tri mesece, ko sta Chopin in Geoge Sand prebivala pri njih, izredno dobro unovčila. Na desettisoče turistov obišče to vasico na SZ otoka in si ogleda prostore v samostanu, kjer je prebival Chopin. Eee, kjer sta s Sandovo grešila. Domačini ju niso nič kaj prijazno sprejeli, saj par ni bil poročen (v bistvu sta pobegnila iz Pariza, saj so ju razkrinkali in na Majorki sta želela na toplem, zimskem soncu preživeti romantične trenutke). Ona je tudi kadila in nosila hlače (prav tako obe hčerki) ter domačine imenovala opice.

Seveda sta se najprej nastanila v Palmi, vendar so ju od tam izgnali, ko so pri Chopinu postavili diagnozo tuberkuloza. Odšla sta v Valldemosso, v bivše samostanske celice, kjer ju je pričakalo deževno in hladno vreme. Sandova je v tem času napisala knjigo Zima na Majorki (Un hiver à Majorque), on je skladal. Oba sta trpela, Chopinovo zdravje pa se ni izboljšalo, kot sta upala, ampak poslabšalo. Na pol mrtev je februarja 1839 prišel v Barcelono in zdravstvene posledice teh zimskih mesecev je nosil do smrti.

Mene sam kraj ni navdušil, bolj všeč mi je sosednji Soler, ki mi bo pa ostal v spominu po slabi in dragi paeli. Teh krajev nikakor ne obiščite v glavni turistični sezoni. Nikakor! Razen zjutraj ob sedmih ...

Tukaj je nekaj slik:

Cestnih kolesarjev bo počasi na otoku več kot ovac. Ali pa jih je že? Verjetno ne, ker se nekateri kolesarji na cesti obnašajo kot ovce. 

Značilna majorška sladica iz mandljev (brez mlečnih izdelkov). Kako je bila dobra! Sveže narejena, še malo topla, puhasta ... 

Chopinov klavir. Imel je na razpolago dve sobi, v eni je bila spalnica, v drugi neke vrste dnevna soba. Skromne razmere, samo v dnevni sobi je bil majhen kamin. Debeli samostanski zidovi pa se tudi dolgo niso dobro segreli. Dolgo časa so se lastniki samostanske celice 2 in 4 prepirali, v kateri je Chopin bival. Zmagala je številka 2.

Vrt, ki je pripadal "apartmaju". 

Takšen razgled je imel Chopin s svoje terase. Ni slabo, a ne?

Naslednja postaja je bil Soler, nato pa bivališče avstrijskega nadvojvode Ludwiga Salvadore, kjer je večkrat stanovala njegova prijateljica Sisi, in vrtovi De Alfabia. Bom objavila tudi tole.