Po lupljenju banan si operite roke!

Nisem strašni jedec banan, so mi pa banane všeč. Več jih ne jem zato, ker v Sloveniji kupljene niso dobre. Tisti, ki ste že poskusili "domače" banane v eni izmed dežel, kjer rastejo, že veste, o čem govorim.

Po nekaj mesečnem eksperimentiranju sem ugotovila, da najboljše banane prodajajo v Hoferju. Kupim seveda ekološke pridelane banane, jih pustim na okenski polici dozoreti (da imajo temne pike) in šele takrat pojem. Preizkusila sem banane iz različnih ekoloških trgovin in ostala pri Hoferjevih. Nič mi ne plačajo za to reklamo ...

Zato sem z veliko nestrpnostjo pričakovala januarsko številko nemške revije Öko Test, saj so v njej objavili rezultate testiranja banan. "Moje" bio/eko banane iz Hoferja so bile odlično ocenjene, saj niso vsebovale pesticidov in zadostujejo kriterijem za Fairtrade.

Fairtrade pomeni, da delavci na plantažah banan dobijo primerno plačilo in da delajo pod poštenimi pogoji. Oznaka bio/eko pa pomeni, da pri gojenju ne uporabljajo kemičnih pesticidov.

Ti testi so na spletu plačljivi, zato ne smem objaviti posameznih detajlov. Če jih bo kdo raziskoval, naj pogleda banane, ki jih prodaja Aldi Süd - sem namreč spada naš Hofer.

Na splošno so bile vse eko banane odlično ali zelo dobro ocenjene, kar pa ne bi mogli reči za banane iz konvencionalne pridelave. Vse so dobile slabe do zelo slabe ocene. Še več: v Öko Test priporočajo, da si po lupljenju konvencionalnih banan operemo roke. Otroci pa olupkov, zaradi strupov na njih, niti ne bi smeli prijemati. Pa dober tek!

Test izdelkov brez glutena

Nemška revija Öko Test je največja (najboljša) revija, ki v Nemčiji izvaja potrošniške teste. Že nekaj let sem nanjo naročena, saj se s pomočjo njihovih testov (in člankov) lahko izobražujem in informiram. V aktualni številki so testirali 20 brezglutenskih izdelkov.

Podrobnejših rezultatov ne morem navajati, ker so avtorsko zaščiteni. Lahko pa povzamem, kaj so na splošno ugotovili:

1. Samo 11 izdelkov je dobilo oceno zelo dobro (ocena 5) ali dobro (ocena 4), malo manj kot 50% pa zadovoljivo (ocena 3) ali zadostno (ocena 2).

2. V vseh izdelkih res ni bilo glutena (ali pa samo v sledovih, ki so zakonsko določeni). Zelo pomirjajoče ...

Zaradi z arzenom okuženega riža je dobro, da v vsakodnevni brezglutenski prehrani uporabljamo tudi druge vrste žit, oreškov in sadežev, ki ne vsebujejo glutena. Na primer, moko iz čičerike, prosa, mandljev, kostanja, leče ... 

3. V vseh izdelkih, ki so vsebovali riž (moko), so našli anorganski arzen, ki povzroča raka. V nekaterih izdelkih je bil arzen prisoten samo v sledeh, v petih pa v povišanih dozah. To je slaba novica za vse, ki se prehranjujejo brez glutena, saj je riž zelo pogosta sestavina v brezglutenskih izdelkih. O strupih v rižu sem že pisala na blogu: Neoluščen riž je bolj strupen!

4. V enem izdelku z ovsenimi kosmiči so našli izredno visoke količine arzena, čeprav podjetje svoje surovine kupuje od severno-nemških kmetov. Je tam zemlja onesnažena s težkimi kovinami?

5. V dveh eko kruhkih so našli preveč kadmija - tudi tukaj je lahko vzrok riževa moka, ki so jo uporabili. Kadmij se nalaga v telesu in lahko povzroči poškodbe ledvic in kosti.

6. V špagetih, ki so bili narejeni iz koruze, so našli strup proti plesnim. Koruza se v brezglutenskih izdelkih, poleg riža, najpogosteje uporablja. Pod ugodnimi pogoji na koruznih zrnih nastanejo plesni, t. i. fumonizin.

7. V štirih izdelkih iz konvencionalne proizvodnje so našli glifosat. O tem strupu, ki zelo verjetno povzroča raka, smo v zadnjem času veliko slišali tudi pri nas.

8. Mineralna olja so našli v kruhu - o njih sem napisala članek Mineralna olja na naših krožnikih.

9. Izdelki brez glutena so pogosto presladki, še posebej energijske ploščice in slaščice. Hitro preseženo priporočeni dnevni vnos sladkorja.