sobota, 13. april 2019

Lui, naš lumpi Mali

Od bralk bloga Osebno in zasebno sem dobila prošnje, naj objavim kakšen prispevek o mojem psičku Luiu. Na Facebooku objavim večkrat kakšno njegovo fotografijo - po navadi po kakšni lumpariji, ki si jo privošči. V arhivu sem poiskala njegovih nekaj slik, ki ga najbolje predstavljajo: radoveden psiček, ravno prav nagajiv in poreden.

Na začetku sem ga klicala Mali, ko sem želela govoriti o njemu, ne da bi vedel. No, po dveh mesecih sem opazila, da točno ve, da ima dve imeni ... Lumpi mali ...

Mogoče se bo komu zdelo, da lahko Lui počne vse, kar mu paše. Ni tako. Odpoklic je 100%, uboga ukaze (ne pozna jih veliko, ampak tiste obvlada), nima lovskega nagona, pozna pravila v hiši, počaka v restavraciji ali trgovini.

Mu pa omogočim, da izživi svoje nagone. Naj raje lovi igrače po moji postelji, kot divjad po gozdu.



Največji frajer se počuti, ko ukrade papirnate robčke.


Kukuk, ni me ...


Zelo rad se boža in stiska.



Mali na velikem hlodu na Golovcu.


"Ko Helena pije kavico, najraje počakam v njenem naročju."


Lui obvlada tudi okraševanje - v šal je vdelal okroglo luknjo.


Ogleduje si moje nove planinske čevlje. 


Še ena akcija z vsemi elementi: lov, lizanje, grizenje, trganje ...


Po naporni igri pa se prileže spanje. Kot mali angelček je.


Lui nima nič proti, če ga med spanjem malo počoham po trebuščku.


Lovske šape v akciji. Ker ni imel normalnega otroštva, je ob prihodu k nam (približno 8 mesecev starosti) imel slabo razvito motoriko. Zelo je napredoval in veselje ga je opazovati, ko lovi igrače.


Ne mara dežja, uživa pa na soncu. Če lahko leži na moji postelji, je toliko slajše.


Zjutraj iz svoje postelje pride v moji, ko mu to dovolim, in se takole nastavi za masažo celega telesa.


Lui v službi. Tako nesrečno je gledal, ker ni bilo njegove postelje na standardnem mestu. 


Lui srečen v svoji službeni postelji, ki je sedaj na pravem mestu. Terierček, pač.


Še ena od lupmarij ... Sedaj pregrinjalo na postelji zatlačim za rob postelje in ostane na svojem mestu.


Lui pregleduje moj spomladanski nakup. Baje je v redu.

sreda, 10. april 2019

Rožice v 2019 in feng shui

Energijsko je leto 2019 malo boljše, ampak samo na videz. Ljudje (mi) tarnajo in se čudijo, kako so drugi - čudni. Hja, leto čiščenja in zaključevanja je ...

Dobila sem več opominov, še dobro, da ne hodim v šolo, da še nisem objavila navodil, kakšne rožice letos posaditi. Če bi se radi strogo držali feng shuija, bi morale biti vaše sezonske rožice bele, sive in srebrne. Lahko so tudi temno modre (ne vijolične ali lia, kot nekateri barvno slepi vrtnarji nepravilno govorijo!) ali črne, vendar je takšnih rožic izredno malo.

Zakaj bele, srebrne, črne in temno modre? Ker je letošnje kitajsko leto kombinacija zemeljske in vodene energije. Posrednik med tema dvema elementoma v konfliktu je kovina. Tako nastane lep, harmoničen potek energije: zemlja - kovina - voda.


V arhivu sem poiskala slike z belimi in srebrnimi rožicami. Ker v našem murgelskem vrtu nimamo južnega in jugozahodnega sonca, manjkajo na slikah pelargonije, bidensi, surfinije in podobne rastline za "vroče" - kot jih je Ruth rada poimenovala.

V arhivu sem med iskanjem našla tudi tole njeno sliko z psom Dikom. Krasna je!


Nimam pojma, kakšne rastline bom letos izbrala. Barvno bo zelo belo, barvno umirjeno, delala bom z oblikami in strukturnimi rastlinami (smilj). Dodala bom tudi zelene rastline, kot so batata in trave - to je dovoljeno.

Niso pa "dovoljene" barve kot so rumene, oranžna, rjava, rdeča, roza, vijolična ... Ja, hudo bo!

Še nekaj slik iz arhiva. Zanimivo je bilo opazovati, kako so starejše slike tehnično slabše kakovosti. Tudi zaradi slabih fotoaparatov, ne samo zaradi mojega fotografskega neznanja.




















ponedeljek, 8. april 2019

O parazitih in celostnem pristopu

Prav prijetno mi je bilo pri srčku, ko sem od vas dobivala spodbude, naj ne odneham pisati bloga, da boste pogrešali moje objave. Ne, brez skrbi, pisanje bloga bom nadaljevala ...

Samo, ti moji metljaji!

Prejšnji teden sem bila pri terapevtki (za bioresonanco). Ko sem ji pojamrala, da sem zelo utrujena in  da me vedno nekaj boli, me je "pomirila": to so paraziti in metljaj je še posebej naporen. Še kakšen mesec bo treba zdržati.

Parazite obdeluje s frekvencami in trenutno sva na polovici spektralnega območja. Pri višjih frekvencah bo šlo hitreje, sem izvedela.

Berem tudi knjigo o parazitih, ki jo je napisal Alan Baklayan (prevedena je tudi v slovenščino). Tam sem izvedela, kako se ta kultni nemški zdravilec loti parazitov.

- bioresonanca,
- vsak dan doma terapije z Zapperjem (najbolj učinkovito: terapevt ti na čip posname terapijo),
- pitje različnih tinktur (na začetku Juglandis),
- jemanje prehranskih dopolnil (npr. MSM),
- pitje vodi z malo mineralov (ni problema pri filtru z rezerzno osmozo).

Jaz jemljem tudi Rizol s pelinom - za vsak primer in da bodo tile drekači čim prej izginili iz mojih jeter.

Sem šele na četrtini knjige, mogoče bom izvedela še kaj.


Listnata zelenjava je odličen vir za metljaje!

Baklayan povezuje parazite s številnimi boleznimi. Ne vem, kaj naj si mislim. Mogoče lažje sprejmem idejo, da se v bolnem telesu paraziti hitreje naselijo, kot pa idejo, da paraziti povzročijo vse bolezni. Mogoče pa ima Baklayan prav.

Še nekaj mi je bilo v knjigi zanimivo:

Vsi, ki imajo parazite, imajo tudi težave z glivicami. Po končani protiparazitni terapiji priporoča zato jemanje visokih doz vitamina C, da se aflatoksini, odpadni strupi, ki jih izločajo glivice (plesni), čim hitreje izločijo iz telesa.

Bakayan priporoča tudi glutation, za razstrupljanje in pomoč mitohondrijem.

Po nekajtedenski protiparazitni terapijo si morajo pacienti očistiti jetra. Moja jetra bodo morala še malo počakati, saj imajo dovolj dela z metljaji.

Po vsem tem mi je jasno, zakaj ima toliko ljudi težave s paraziti in jih ne morejo odpraviti. Potreben je večmesečni, celostni pristop!