Srečno novo kitajsko leto!

Danes se je začelo leto konja tudi po luninem koledarju, zato se kar pripravite na energijske spremembe. Uf, kako bomo dirkali letos. Leto konja naj bi bilo ugodno za številne nove rekorde v športu, kar bo še en razlog za spremljanje olimpijskih iger v Sočiju.

Skupaj s tigrom in opico se konj poveže v ognjeno kombinacijo. Vse tri živali so mišičaste, dominantne in aktivne. Navznoter pa tudi čustvene, samo pravi pristop je potrebno ubrati. Ker konj spada v element ogenj, bodo letos dobro uspevale dejavnosti, ki spadajo v ta element: kemična in modra industrija, univerze, šport, marketing, kozmetična industrija, frizerstvo, optika, gastronomija (kuhanje, začimbe), elektro industrija, plin in nafta, fotografija, ples, supermarketi.

A veste, da ima konj sedemkrat bolj občutljivo kožo kot ljudje?

Konj nas bo vzpodbujal, da bomo preveč zapravljali (na srečo ne do bridkega konca, nekaj nam bo ostalo v denarnici), tako osebno kot vlada. Ena izmed pomembnih tem bo ljubezen, vendar ne v klasičnem smislu, ampak bolj v smislu flirtanja, varanja, razkazovanja telesnih atributov, dajanja praznih obljub.

Nekateri viri pravijo, da v letu konja gre najslabše prav tistim, ki so rojeni v letu konja (takšna izjema je še petelin). Pozor, torej, rojeni v letih: 1942, 1954, 1966, 1978, 1990, 2002.

Seveda je odvisno od celotnega kitajskega horoskopa, kako bo energija konja vplivala na nas. Pri meni vzpodbuja fotografijo, kuhanje, začimbe in potovanja. Ups, potovanja ne spadajo sem, ampak si bomo v naslednjem prispevku vseeno pogledali, kam ne smemo potovati v letu 2014.

Kako praznuje Ruth

Moja draga prijateljica Ruth Podgornik Reš bi danes imela rojstni dan. Vedno nas je znala navdihniti za nove ideje in to na simpatičen in duhovit način. Zelo jo pogrešam.

Navdihnila me je tudi za pisanje bloga. Seveda so njeni prstki dosti bolj pridno pritiskali na tipkovnico. Bila je neverjetno angažirana in hitra. Poleg tega, da je znala dobro pisati, da o njenih fotografijah ne govorim.

Ogledala sem si statistiko na njenem blogu: obiskalo ga je skoraj 3,5 milijona bralcev. V letu 2012 je objavila 427 prispevkov - jaz pa 152.

Danes je "tam zgoraj" naredila presno tortico (npr. borovnice in kokos) in posebno bogat zeleni smuti, poln kopriv in ostalih, meni nagravžnih sestavin. Naj se tudi sveti Peter malo kremži ... Sem namreč 100% prepričana, da je vse svoje nebeške "sostanovalce" že okužila z bučami, rožicami, zdravo prehrano, tekom, branjem ... in romantičnim gledanjem zvezd. Ruth, imam prav, a ne?

Kaj potrebujemo in kaj si želimo

Mogoče bo zvenelo ošabno, ampak trdno verjamem, da največ težav v življenju dobimo, ker ne prepoznamo razlike med tistim, kar si želimo in kaj potrebujemo.

Nekaj primerov:

1. Moški, ki ima zelo stresno službo, se zvečer odpravi še na trening v fitnes. Seveda, telesna vadba je koristna, še posebej, če veliko sedimo. Vendar bi moral ta moški razmisliti o manj "agresivni" vadbi. Ne mislim na jogo, meditacijo ali tai chi - lahko bi samo prilagodil svoj vadbeni program in drugo polovico treninga npr. raztegoval telo. Moški si torej želi aktiven trening v fitnesu, potrebuje pa manj naporno/pomirjujočo vadbo, da se bo umiril in lažje zaspal.

2. Kam bi si želeli odpotovati? V tople kraje, kjer bi se lahko sončili in plavali? Pa ste prepričani, da je takšen dopust pravi za vas? Je to res način preživljanja dopusta, ki ga potrebujete? Mogoče pa bi vam bolj koristilo potovanje v hladnejše kraje, kjer bi si ogledovali mesta in obiskali kulinarično delavnico.

3. Največ napak naredimo pri izbiri partnerja: ne izberemo takšnega, ki bi nam koristil (potreba), ampak takšnega, ki hrani naš ego (želja). Enkrat, po veliko neuspelih poskusih, nam mogoče uspe ugotoviti, kakšen partner je pravi za nas. Nekaterim pa nikoli.

4. Izbira hobija je tudi lep primer, ko velikokrat zgrešimo, ker ne ločimo med želeti in potrebovati. Kot veste, rada fotografiram, vendar se zavedam, da nikoli ne bom zelo dobra fotografinja. Zakaj pa ne, boste ugovarjali? Vem, z  veliko vaje bi lahko postala dobra, imam dovolj talenta, vendar tudi vem, da fotografija ni tisto, kar potrebujem.

Avtor: na žalost neznan

Fotografija namreč spada v element ogenj, moj podporni element (po kitajskem horoskopu) je voda, ki hrani šibek les (moj osebni element). Ogenj izčrpava (pokuri) les, zato je fotografiranje zame utrudljivo. Na večdnevne fotografske izlete se niti ne prijavljam, ker me že enodnevni izmučijo. V moji prtljagi je na takšnem izletu več hrane in pijače, kot pa fotografske opreme, ha, ha, da o obveznem počitku za kosilo ne govorim. Na koncu dneva sem vseeno utrujena in posesana do zadnjega atoma moči.

Svojih (energijskih) omejitev se zavedam in jih sprejemam, hkrati pa iščem kompromise. Najmanj fotografij naredim poleti, ko je zelo vroče. Zdaj vam je jasno, zakaj - poleti je element ogenj najmočnejši in moj šibek les raje počiva v senci med rožicami, kot pa se cvre na soncu.

Kaj bi se zgodilo, če bi pretiravala? Zelo bi se izčrpavala (fizično in mentalno), nato pa zbolela. Mogoče takšno poenostavljeno sklepanje komu ne bo všeč, vendar je čisto pravilno in nič me ne mika, da bi vam dokazala pravilnost svoje teorije. Kar sami eksperimentirajte ...

Poanta tega pisanje je, da se moramo zelo dobro poznati, da lahko ločimo med želeti in potrebovati. No, to pa je že malo težja naloga.

P.S.
A veste kam sodi pisanje? A ha, v element voda in malo v les, pravilno sklepate. Eden izmed razlogov, zakaj pišem blog je tudi ta, da si s tem krepim svoj podporni element. Preprosto, a ne?

Najboljša slovenska pesem

Za pesem Adija Smolarja "Daleč je za naju pomlad" pravijo tekstopisci in komponisti, da je ena najboljših slovenskih pesmi. Adi jo tudi zelo "prav" izvede - njegov glas in kitara poudarita sporočilo pesmi.

Vedno znova jo rada poslušam, danes sem jo že trikrat, pa še enkrat jo bom. Priznajmo, vsi hrepenimo po tem, da bi se postarali na takšen način.

Adi Smolar: Daleč je za naju pomlad

Daleč, daleč je za naju pomlad,
leta prinesla so jesen.
Daleč, ko dekletu sem govoril:"Rad te imam."
In ko bil jaz fant sem njen.
Daleč, daleč je za naju pomlad,
mi za mladostjo je hudo.
A ne bi hotel sam postati spet mlad,
raje star sem, star in z njo.

Govoriva si spomine,
mnogo vsega je bilo.
Rečeva: "Kako vse mine."
In malo nama je hudo.
A nato se nasmejiva,
srečna ker sva se našla.
Kako lepo je, da sva se spoznala
in skupaj skozi življenje šla.

Daleč, daleč je za naju pomlad,
leta prinesla so jesen.
Daleč, ko dekletu sem govoril: "Rad te imam."
In ko bil jaz fant sem njen.
Daleč, daleč je za naju pomlad,
mi za mladostjo je hudo.
A ne bi hotel sam postati spet mlad,
raje star sem, star in z njo.

Ura prepodi spomine,
"Greva spat," zašepeta.
Trdno me pod roko prime
in s težavo vstaneva.
Ponoči k meni se privije.
Vsak njen dotik tako poznan
mi prežene grenko misel:
Kdo od naju ostal bo sam.

(Vir: http://pesmi.si/adi-smolar/dalec-je-za-naju-pomlad/)

Fotolov po zimski Ljubljani

V soboto sem se s fotoaparatom odpravila po Ljubljani. Zanimivo mi je bilo mesto, v katerem živim od študentskih časov, raziskovati na takšen način. Drugače ga vidim s kolesa, iz avtobusa ali avtomobila, skoraj vedno se mi mudi ... Na fotoaparatu je bil teleobjektiv, zato sem se lahko zelo približala detajlom, hkrati pa sem bila omejena z ozkim kotom zajema slike.

Začela sem pri parlamentu, se odpeljala na nebotičnik ter preko tržnice in stare Ljubljane zaključila sprehod. V fotografski šoli smo dobili nalogo, da naj iščemo motive na temo "paralele". Nisem imela nobenih novih idej, naredila sem nekaj standardnih posnetkov na to temo.