četrtek, 17. december 2009

Rožice: Uporabne hortenizije na Azorih

Azori so raj za vse ljubitelje hortenzij. Zaradi blagega atlantskega podnebja cvetijo skoraj celo leto. Najlepše so baje maja in junija, jaz sem jih fotografirala na začetku avgusta 2006.

Sadijo jih povsod tam, kjer morajo utrditi teren. Najpogosteje so to brežine ali ob zaščitnih (protierozijskih, protivetrnih) zidovih. Zelo hitro se razraščajo, tako da jih kmetje obravnavajo kot plevel in pokosijo, ko prerasejo njim namenjeno območje.

Radi jih imajo tudi cestarji, saj so idealne rastline za utrjevanje brežin. Na žalost nimam slike, kjer so ob pravkar dokončani cesti posadili hortenzije. Približno 30 cm dolge palice so štrlele vzdolž nekaj sto metrov ceste. Domačini so povedali, da se bodo že naslednjo pomlad na tem mestu razcveteli modri cvetovi.

Hortenzije niso moje najljubše rožice, na Azorih pa se jih nisem mogla nagledati. To je pač tako kot z bananami, anasom in papajo: ko jih enkrat poskusiš v njihovi domovini, se ti zdijo doma kupljeni sadeži samo bled ponaredek.








sreda, 16. december 2009

Zdravje: Kdaj je rešitev klistiranje?

Obljuba dela dolg. In že pred dvema tednoma sem vam obljubila, da bom napisala prispevek o tej strašni temi - klistiranju.

Čisto pravi dan sem si izbrala, saj imam že od včeraj popoldne črevesne težave. Vem, da vas detajli ne zanimajo, sem pa veliko časa preživela na stranišču. Danes je Dominik ugotovil, da mi nagajajo virusi gripe iz leta 1979!

Tako, dovolj je bilo uvodnih zmuzljivih stavkov, zdaj se bomo posvetili klistiranju. Vse skupaj sploh ni takoooo grozno, kot si nekateri predstavljajo. To so predvsem ženske, ki so že rodile. Ne vem, kaj z njimi počnejo pred porodom; po pripovedovanju so bolečine hitro pozabljene, travmatične izkušnje s klistiranjem pa očitno ne.

Moški to temo jemljejo zelo pragmatično. Ko jim v ordinaciji omenimo, da naj naredijo 14-dnevno kuro s klistiranjem, skomignejo z rameni in rečejo, ni problema, kaj moram spiti ... No, po strokovni razlagi o tem kaj jih v resnici čaka, malo stisnejo ritko, ampak so še vedno za to. Najmanj problemov pa imamo z otroci. Tistih nekaj, ki so se morali klistirati, je to preživelo zelo junaško.


Vzorčni irigator v ordinaciji ima družbo ježa in storžev

Zakaj bi se pa naj sploh klistirali?
Saj lahko pojemo odvajalo, boste rekli. Ali spijemo veliko Donata. Ali, če res ne gre drugače, gremo na kolonsko hidroterapijo, kjer čiščenje našega črevesja opravi aparat. Prvi dve metodi po nepotrebnem dražita celo črevesje, zadnja pa je draga in potrebujemo pomoč.

Argumentov ZA klistiranje je več kot PROTI. Proti je samo eden in sicer predsodki. Ampak, so nepotrebni, saj se dobijo simpatični irigatorji za klistiranje in natančna navodila za izvedbo klistiranja.

Koristi pa so velike:

- učinkovito razstrupljanje zadnjega dela debelega črevesja, kjer je največ strupov;

- hitra in enostavna pomoč pri vročini, zaprtju, glavobolih, zastrupitvah;

- obvezen ritual pri postenju;

- kot 14-dnevna kura (lahko preventivna ali kot razstrupljevalna).

V vodo za klistiranje lahko dodamo različne dodatke, kot je limonin sok, kamilični sok, kavo, bazično kopel. Klistiranje s kavo (skuhamo turško kavo in sicer iz 1 litra vode in 3 žlic eko kave, ohladimo na 37 stopinj se klistiramo) je posebno doživetje, še posebej, če ne pijemo kave ali pravega čaja. Kofein iz kave namreč preko črevesne stene pride do črevesja, tam razširi kapilare in očisti jetra. Kavni klistiri so obvezni za rakave bolnike, ko se odločijo za alternativni način zdravljenja.

Zelo dobre dodatek je bazična kopalna sol (2 čajni žlički na 1 liter vode). Kot sem že omenila, je v zadnjem delu črevesja največ strupov, ki se želijo z blatom izločiti iz telesa. Strupi pa so ponavadi kisli, zato bazični klistir pomaga uravnavati kislo-bazično ravnovesje. Izločanje strupov je boljše in hitrejše.

Bazični prašek ni primeren (ker vsebuje citrate, ki šele v telesu reagirajo bazično), lahko pa uporabimo sodo bikarbono (2 čajni žlički na 1 liter vode).

Naslednjič torej, ko boste zaprti, ko boste imeli glavobol ali migreno, ko boste želeli razstrupiti telo, si pogumno pripravite klistir. Malo vaje, pa bo šlo.

P.S.
V porodnišnicah pa si naj končno omislijo irigatorje z manjšimi posodami. Nosečnica, ki ima popadke, res ne potrebuje naenkrat 3 do 4 litrov vode. Dovolj je klistir z enim litrom vode, po potrebi se naredi še eden. Veliko nemških porodnic si klistir naredi doma - tako kot njim ustreza.

torek, 15. december 2009

Prazniki: Nekreativen vol

Letošnje kitajsko leto je v znamenju vola (zemlja yin). Vol je počasna, pridna, vztrajna zapečkarska žival, takšna pa je tudi letošnja energija. Če smo preveč "leteči", nas je energija vola prizemljevala in uravnavala. Če pa imamo zemlje v kitajskem horoskopu preveč oziroma je ne potrebujemo, smo v tem letu zelo trpeli.

Kar nekaj strank se mi je letos pritoževalo nad gradbeniki, ki jim je leto vola zelo koristilo, saj oboji spadajo v element zemlja. Ja, letos so bili še močni, drugo leto pa ... Vladal bo tiger z elementom kovina. Uf, uf, to bo veselo, saj bo kovina obdelovala les in se bo vse iskrilo. Slišala sem, da se nam tudi po zahodni astrologiji ne piše dobro in da bo naslednje leto zelo napeto. Gradbenikom se torej napovedujejo prav burni časi, zato počakajte z nakupom nepremičnine, saj bodo cene še bolj padle.

Na moji spletni strani si lahko preberete napoved za letošnje leto. Poiščite svoje znamenje (če ne veste, je na koncu članka tabela s kitajskimi leti) in analizirajte, kako vam je šlo. Ker se bo novo kitajsko leto 2010 začelo šele 14.2.2010, imate še kar nekaj časa za popravke.

Je pa takšna napoved zelo splošna. Lep primer sem jaz: kljub temu, da naj bi bilo zame po letnici rojstva letošnje leto zelo dobro, že komaj čakam, da ga bo konec. Volu najbolj zamerim, da je tako nekreativen. Letos imam namreč strašne težave pri dekoraciji prostorov. Nobene inspiracije, nobene strašne želje po preurejanju.

V nedeljo sem se vseeno odločila za akcijo in prostore v Murglah vsaj malo okrasila. Nisem še čisto gotova, vendar sem z rezultatom kar zadovoljna. Obiskovalci pravijo, da jim je všeč, ker ni kičasto.

Namesto smrekovih vej sem namreč uporabila veje rdečega drena. Spomladi jih bom tako porezala, zato ni nobene škode, če grm razredčim že prej. Odločila sem se za zlato - oranžno kombinacijo. Včeraj sem želela dokupiti nekaj okraskov in ugotovila, da so v vseh trgovinah zmanjšali ponudbo, ali pa prodajajo to, kar jim je od lani ostalo. No, tudi tukaj se pozna varčni vol ...






ponedeljek, 14. december 2009

Murgle: Čopki v snegu in Sonjino kolo

"Kdaj pa bo objavljeno moje kolo v vašem blogu?", je radovedno vprašala študentka Sonja, naša super pomočnica v Murglah. Ko sem se namreč vrnila s svetovanja, sem MORALA takoj fotografirati trave na gredici, navdušilo pa me je tudi Sonjino kolo. Ja, Sonja ni le pridna in lepa, ampak še športna. Morebitni interesenti za zmenek: Dominik in Ksenija sta okužila tudi njo, zato se ne pusti fotografirati ...

Kolesarsko tihožitje v Murglah

A niso srčkani tile čopki v snegu? Zdaj vidite, da morate imeti doma vsaj eno okrasno travo.


Še eno lepotico imamo pred vrati, ki poboža vsakega obiskovalca

nedelja, 13. december 2009

Kulinarika: Ni samo lep, ampak tudi pameten

Zelo rada gledam kuharske oddaje. Moje najljubše trenutno so:

1. Die Küchenchefs, Vox, nedelja ob 19.05 (trije kuharji rešujejo slabe restavracije - moja najljubša oddaja!)
2. Die Kochprofis, RTL 2, ponedeljek 20.15 (drugi trije kuharji rešujejo slabe restavracije)
3. Rosins Restaurants - Ein Sternekoch räumt auf!, Kabel 1, torek ob 22.10 (slabe restavracije rešuje en kuhar)
4. Ramsay - Vražja kuharija, A Kanal, sobota in nedelja ob 15.50 (Gordon Ramsay muči svoje vajence)

Zadnjič je moj najljubši kuhar Martin Baudrexel (vidite ga ob nedeljah na Voxu, pri izgovorjavi imena je poudarek na samoglasniku a!) omenil, da delujejo posušeni paradižniki kot naravni glutamat, torej ojačevalec okusa.

Seveda sem želela nasvet še sama preizkusiti, zato sem kupila posušene paradižnike. Najprej jih je potrebno za približno 10 minut zmehčati v topli vodi, nato jih damo v drugo posodo, začinimo, zapremo s pokrovom in damo v hladilnik za nekaj ur. Nimam originalnega recepta, zato sem v marinado po občutku dodala česen, origano, majaron, malo popra, sol, vodo in olivno olje. Rezultat je spodaj:

Martinov naravni glutamat

Paradižniki so se čez noč napili marinade in lahko bi jih jedla čisto brez vsega. Vendar sem si zaželela sladko zelje s telečjo bio klobaso. Zelje je bilo res sladko (zaradi dodanega korenja in krompirja), skoraj preveč. In sem mu dodala na majhne koščke narezane paradižnike. Oh, kako je bilo dobro. Paradižniki so s svojo naravno kislostjo naredili jed harmonično in popestrili okus. Ja, Martin, znova si dokazal, da nisi samo lep, ampak tudi pameten.


Obogateno nedeljsko kosilo