Potovanje: Krf v slikah

Grški otok Krf in Grke sem vam na kratko predstavila v prejšnjih prispevkih, zdaj se bomo od njega poslovili samo še s fotografijami:

Pozna kdo tale grmiček? Zelo rada bi ga posadila na svojem vrtu.

Krfska vas bolj na zahodu otoka. Zanimivo je to, da je turistična sezona na Krfu kratka; novembra je že toliko padavin, da je bolje ostati doma ali iti južneje.

Letališka pista je zelo zanimiva, leži kot polotok pred mestom Krf. Ko letalo vzleta, morajo zapreti cesto. Fotografija je narejna iz lokalnega avtobusa.

V mestu Krfu je ogromno trgovin, saj se lahko v pristanišču zasidrajo tudi velike ladje za križarjenje. Moram priznati, da me je kakovost ponudbe presenetila, ni samo cenenega kiča, ampak se dobijo tudi (estetsko) vrednejši izdelki.

V hotelu je delal Srb, ki mi je glede hrane dal tale namig: v Grčiji vedno pojdi v taverno in sicer v takšno, ki ima kariraste prte. Če je taverna izven turističnih območij, toliko bolje. 

Veliko prodajaln prodaja "domače" izdelke, jaz sem kupila pekoče paprike.

Obrambni kanal okrog utrdbe

Dokaz, da sem bila tam ...

Pogled s trdnjave - ogledala sva si jo pozno popoldne. Za fotografiranje čisto neprimeren čas, za ogled brez množice turistov pa idealen.

V vročini in med skalami so rasle trave in nekaj drugih trnavih rastlin

"Umetniško" igranje s protisvetlobo

In slovo ...



Potovanje: Kaj sem se naučila na grškem otoku Krfu (4)

Ob hotelskem bazenu je bilo dovolj časa za opazovanje in analiziranje drugih gostov. Bilo je veliko mladih britanskih parov, veliko glede na cene. Ugotovila sem naslednje: Britanci od 20. do 25. leta starosti imajo fantastično telo - športno, brez odvečnih maščob, gibčno. Ne, niso me zavedli hormoni 40-letnice, to so dejstva. Moj mož mi je povedal, da se mladi Britanci zelo veliko gibljejo, tako v šoli, kot privat.

Po 25. letu se začnejo kazati prvi znaki napačne prehrane, pitja alkohola in negibanja. Po 35. letu izgledajo grdo, so nabuhli (alkohol), imajo trebuh (prehrana, alkohol), so plešasti in tetovirani (povsod).

Plaže na vzhodu otoka so zelo polne, morje je mirno in prijetno za kopanje

Britanke že pri 25. letu izgledajo debelušno in zapito. Z redkimi izjemami so imele primerno telesno težo (ker tudi jaz nisem suhica, so moji kriteriji zelo mili), po 35. letu so bile vse, brez izjeme, predebele in nabuhle (alkohol). Britanke pri 45. letu so grde in izgledajo kot Francozinje pri 55.

Na telovadbo ob 10.30 sva v dveh tednih prišli samo jaz in Švicarka (55 let), občasno se je pojavil nizozemski parček. Telovadba (pilates, tai chi, joga, raztegovanje) je bila zame res brez veze (prelahko), sem pa dobila vpogled, kako to delajo Britanci. Animatorka je bila Britanka in iz petih osnovnih vaj, ki jih je vsakokrat pokazala, je naredila znanost. Govorila je pred vajo, med in po. Tečno!

Spomnila sem se, da spadajo Britanci kot narod v element voda. To je vzrok, da imajo težave z odvisnostmi (alkohol, nakupovanje, igre na srečo, o seksu ne vem), saj v element voda spadajo te "težave". Za vodo je značilno tudi to, da deluje v globino, da se temam temeljito posveti. In tako je izgledala naša telovadba - globoko temeljito. Od animatorke ni prišlo niti malo energije, delovala je šizoidno (izraz je po Fritzu Riemanu), distancirano, zaprto, saj je svojo energijo imela globoko v sebi.

Zahodne plaže so turistično manj oblegane, morje je velikokrat valovito in piha veter

Tako dragi moji, vidite, kaj vse se lahko naučite na dopustu. Seveda sem imela čas tudi za branje knjig, temeljito sem preštudirala tri nemške revije v katerih sem našla ogromno zanimivega znanja. Npr. o pomenu psihe med hujšanjem in kako preprečiti jo-jo efekt po hujšanju. Očitno je bilo v zadnjem času narejenih več studij, ki jih moramo upoštevati pri sestavljanju jedilnika. Seveda bom to znanje v naslednjih mesecih delila z vami.

Potovanje: Kaj sem se naučila na grškem otoku Krfu (3)

Ampak, ose so mi pomagale, da sem pogruntala mentaliteto Grkov (mogoče veljajo moje trditve samo za Krf, zato bodite previdni pri širjenju teorije): naredijo samo toliko, koliko je po njihovem mnenju potrebno. Če ni dovolj pritožb, ne ukrepajo. Torej, če se dovolj gostov ne pritoži nad osami, slabim sadjem, mrzlimi krožniki ali prepečenim mesom, potem problema sploh ni. In, ker so bili v hotelu predvsem izredno vljudni Angleži, ni bilo dovolj pritožb.

"Dobrodošlica" ob vstopu na eno najlepših plaž na zahodu otoka

V bistvu sem bila navdušena nad njihovim racionalnim obnašanjem; v vsaki situaciji so znali oceniti, koliko energije je potrebno potrošiti. V nekaterih primerih so me spominjali na Črnogorce, ki so znani po svoji prostovoljni lenobi ("Zakaj bi delal 8 ur, če dobim dovolj denarja za živeti že v 4 urah.").

Grki niso esteti (vsak egiptovski hotel s štirimi zvezdicami je bil lepše urejen kot tale grški) in še slabši vrtnarji. Kot sem že povedala, sva bila v hotelu s petimi zvezdicami v bližini igrišča za golf, gredice okrog hotela pa so bile tako zanemarjene, da bi se jih vsakdo sramoval. Srce me je bolelo, ko sem videla zanemarjene pelargonije in nezalite gredice. Ampak, zakaj bi se ukvarjali z njimi, saj ni pritožb, hotel pa zaprejo oktobra ...

Na pomoč, potrebujemo nego!

Z vsem tem znanjem o Grkih zelo skeptično gledam na reševanje njihove finančne krize. Dokler ne bo dovolj velikega pritiska od zunaj, ne bodo sodelovali pri varčevanju. Evropski politiki, če berete moj blog, vas prosim, da z Grčijo prenehate delati v rokavicah, dovolj je bilo diplomacije, čas je za konkretne pritiske.

Se nadaljuje ...

Potovanje: Kaj sem se naučila na grškem otoku Krfu (2)

Najbolj me je razočarala hrana. Nisem zahteven gost in za zajtrk sem zadovoljna s kosom kruha in paradižnikom. Če dobim zraven še nekaj oliv, sem presrečna. Problem nastane takrat, ko paradižnik nima okusa. Si predstavljate - grški paradižnik nima okusa! Tudi korenje ga ni imelo, pa paprika, grozdje, lubenice, melone ... Nisem se pritoževala o nektarinah, ker je sezona mimo, ampak grozdje in lubenice so zdaj najboljše!!!

Obe jedi sta iz grške taverne in sta bili odličnega okusa. Očitno se na Krfu dobijo tudi dobra živila.

Grozljivo, da v hotelu s petimi zvezdicami (lokalna kategorija) varčujejo pri surovinah. Večina gostov je bila iz Velike Britanije, kar je bila zame nova izkušnja. Ostali smo bili iz različnih koncev Evrope, od Fincev, Francozov, Srbov (ena družina), Nizozemcev, Nemcev, Švicarjev, Italijanov, Špancev, do Rusov in Izraelcev. V hotelu tudi ne sprejemajo otrok, zato je bilo res mirno. Pijača je bila predraga in pijančki so se pri alkoholu morali omejiti.

Do najine hotelske sobe je vodilo 217 stopnic. Na razpolago je bila kabelska gondola, ki je vozila zelo počasi, zato sem vsaj trikrat dnevno uporabila stopnice. V obe smeri. Na dan se je nabralo več kot 1200 stopnic, kar je pri 35 stopinjah lahko zelo naporno. Ampak, tako sem vsaj porabila odvečne kalorije, ki so v moje telo prišle z grškimi sladicami. Tistih najbolj sladkih nisem jedla, sem pa druge. Ampak, to so bili majhni grižljajčki, nič omembe vrednega ... (Čista utvara - domov sem prišla vsaj s kilogramom več.)

Krf spada v severno skupino otokov, zato se turistična sezona zaključi že oktobra; zime deževne in hladne.

Prvi in zadnji dan me je pičila osa: ena se je zaplela v zgornji del kopalk, druga v okvir sončnih očal. Same od sebe niso pikale, samo grizljale so kožo. Ja, vem, grozljivo. Ose obožujejo meso in pri zajtrku sem si enkrat optimistično postregla z dietno šunko (katastrofa, kako je smrdela). Takoj je prišla osa in začela grizljati po šunki. V nekaj sekundah je izdolbla popolnoma okrogel košček, velik kot njena glava, si ga naložila in z nekaj poskusi z njim tudi odletela. Bilo je prav fascinantno videti, kaj vse zmorejo, če ne bi vedela, da bo tale košček nahranil njo in 10 drugih os, ki me bodo naslednji dan oblegale.

V hotelu so bili glede os zelo kulantni - vreme je pretoplo, zdaj jih je največ, imajo samo tri vabe za ose, mogoče bo dim kave pomagal, ob piku ponudijo kremo. Da bi se kdo spomnil in uničil njihova gnezda, se ni zgodilo.

Se nadaljuje ...

Potovanje: Kaj sem se naučila na grškem otoku Krfu (1)

Prva dva dneva po dopustu sta bila pričakovano naporna. Včeraj sem se počutila tako zdelano, kot da ne bi 12 dni lenarila na grškem otoku Krfu. Svetla točka je bil jutranji trening, kjer sem se kar dobro odrezala, glede na to, da že dva tedna nisem tekla.

V Grčiji je bilo prevroče (35 stopinj), pa tudi možnosti za tek ni bilo. Naredila sem nekaj fotografij, ki jih bom seveda objavila. Otok Krf me ni navdušil, preveč je bilo smeti (okrog hiš, ob cesti ...), premalo lepih stvari. Pravilno sva ocenila, da je največja atrakcija letna palača avstro-ogrske kraljice Sissi. To je bilo vredno ogleda, seveda pa so bile tudi plaže zanimive.

Hotelska plaža

No, naša v hotelu je bila malo manj zanimiva, saj je na njej smrdelo po kanalizaciji, pa tudi voda je bila umazana. Zato sem večino časa preživela ob bazenu in preganjala ose. Soba je bila tokrat v redu, čeprav z običajnimi motnjami: klimatska naprava sosednjega bungalova, glasna glasba sosednjega hotela, vročina. Ponoči sva zaprla balkonska vrata, zagrnila zavese in spala ob klimatski napravi. Zelo sem trpela, vendar drugače ni šlo.

Ob bazenu, plaža je 100 metrov nižje

Izredno pozitivno v hotelu je bilo to, da je bilo ob bazenu mirno. Nobenega nabijanja glasbe, tudi animacije so bile v športnem delu hotelskega kompleksa. Po tleh so položili kamnite plošče, ki se tudi ob najhujši pripeki niso segrele in si lahko po njih hodil bos. Ose so bile največja nadloga, ki sem jo nadzirala s pokalico in kavo. Ja, dim zmlete kave preganja ose, sem se naučila.

Se nadaljuje ...