Če bi bilo vreme normalno

Če bi bilo vreme "normalno" za ta letni čas, bi sedela na terasi in si ogledovala sezonske rožice, kako pridno rasejo. Ker pa je bilo danes ponoči zelo mrzlo, pa še naslednjo noč bo, sem se odločila, da počakam s sajenjem rožic.

Sem že doživela, ko so se rožice zaradi prenizkih temperatur "zakrknile" in prenehale rasti. Letos imam same občutljive: batato, lantano, drobnocvetni mleček, okrasne koprive, novogvinejske begonije ... Tako sem temperaturno najbolj občutljive rožice postavila na mizo, nekatere manj občutljive pa ob mizo in jih prekrila s kopreno.

Komaj čakam četrtka, da začnem saditi. Do takrat pa bo na vrtu videti takole:

Medtem, ko njegova ženkica sedi na jajcih, se ata kos junior sladka z rozinami. Za vse, ki ne sledite blogu, naj povem, da samice ne marajo rozin, samčki pa je nori nanje. V našem atriju smo več let imeli mladičke, ki sta jih vzgojila mama kosovka in ata kos. Pred dvema letoma je ata kos umrl ...

Potem je dve sezoni hodil k nam samček, lahko bi bil celo mladiček iz našega gnezda. Kos iz sosednjega atrija ga je vedno preganjal, saj si je po smrti ata kosa lastil rozine. Letos pa si je ata kos pripeljal samičko in med prvomajskimi prazniki sta naredila gnezdo. Zdaj ata kos junior preganja sosednjega samčka, se baše z rozinami in pazi na gnezdo, ko samička odleti jest.

Prazni lonci samevajo ...

Za gredice sem kupila lantane.

Rožice so na toplem. danes ponoči je temperatura padla na 10 stopinj, zato sem vesela, da sem jih zaščitila. 

Z rdečo puščico je označeno mesto, kjer sedi mama kosovka. 

Mi smo pripravljeni na mladičke. Ko bodo stari nekaj dni, jim bo ata kos nosil črve in rozine. Bo 2 kg dovolj? Hej, mogoče bomo imeli še eno rundo mladičev, do konca junija kosi gnezdijo. 

Mineštra iz murgelskih novic

Ker sem prejšnji teden "malo" kašljala, sem v groznem zaostanku z delom. Pomlad je tako tisti čas, ko smo pri nas najbolj aktivni. No, aktivni smo tudi jeseni, pa pozimi in poleti, samo v najhujši vročini lahko za največ tri tedne zmanjšamo tempo. Ampak, kaj bi se pritoževala - lepo je delati, če lahko in če imaš delo rad. Jaz ga imam.

Tako sem v zaostanku s pisanjem člankov za blog, za pripravo člankov za e-revijo in spletno trgovino Avita. Morali smo prekiniti oblikovanje nove spletne trgovine Avita, ampak se je splačalo. Končno sem našla stran, ki jo lahko pokažem oblikovalki in rečem, da mi je skoraj vsa všeč. Z nekaj zadržki.

Problem je ta, da mi ni všeč to, kar se sedaj dela, tiste prečiščene, meni brezosebne strani, uniformirane, čim bolj prilagojene telefonom in tablicam. Ne vem, ali sem zopet preveč pred časom, ali zastarela. Ampak, briga me, želim mehko, hrapavo, zaobljeno stran.

Tudi vsebinsko se bo nova spletna trgovina dopolnila z vsaj dvema zelo zanimivima rubrikama. Več ne povem, je še prezgodaj.

Počasi me začenjajo srbeti prsti za sajenje sezonskih rožic. Med vikendom sem dobila zamisel, prej pa sem si jo skicirala - in zelo mi je všeč. V Murglah bomo imeli malo drugačno postavitev, in malo manj rožic (ne 200, ampak samo 120). Bom preživela.

Novost v Murglah je tudi ta, da atrij obiskuje mlad kosji parček. Ne vem, v katerem sosednjem atriju je njuna baza; vem, da k nam hodita jest, pit in se kopat. Če imate možnost, ptičem nastavite vodo, saj jim je primanjkuje. Pomlad je zaenkrat zelo suha. Ni treba komplicirati, samo malo bolj globok podstavek za rože uporabite.

Moja dva kosa imata nadnaravne sposobnosti. Dve minuti po tem, ko njun bazenček napolnim z vodo, sta že pri njemu.

Stalni bralci mojega bloga se spomnite strašnega ata kosa, ki je več let vladal v našem atriju in poskrbel za veliko kosjih mladičkov. To je bil mačo in pol. Lani, pozno jeseni se je prišel še zadnjič pokazat, počasi je skakljal, perje mu je štrlelo na vse strani - potem pa ga ni bilo več. Upam, da je v ptičjih nebesih, kjer ga razvajajo najmanj tako, kot sem ga jaz.

Novi kosji parček pa je drugačen: bolj pogumna je kosovka. Dosti bolj pogumna. Zadnjič sem pri skledi s hrano brala knjigo, pa je prišla čisto blizu, se najedla in napila. On je kar nekaj časa okleval, se počasi in plašno približeval, prestrašeno čivkal, požrl dve rozini in z eno izginil v najbližji grm.

Res, že meni je bilo nerodno nad njegovim mevžastim vedenjem. Ampak, hlače bo očitno nosila ona. Kako nemoško se je obnašal danes zjutraj, ko je v atrij prišla mačka, niti ne bom razlagala. Narobe svet!

Kopališče za ptiče je celo leto dobro obiskano

Ata kos, ki sedaj na mlajše potomce gleda iz ptičjih nebes in sigurno zmajuje z glavo nad nemoško mladino ...

Ko mačke ni doma - kosi zidajo

Pred dobrim mesecem, ko sem rezervirala apartma v Baški, sem kruto ugotovila to, kar sedaj že vsi vemo: hrvaška obala bo letos pokala po šivih. "Moj" apartma je bil prost samo še sredi maja, vsi ostali termini so bili zasedeni.

Druge krute realnosti nisem mogla predvideti: da bo tako slabo vreme. Prva dva dni je bilo deževno in mrzlo, tretji dan je pihala burja in razpihala oblake, tako da sem se zadnja dva dni lahko celo sončila.

A ni lep moj devet let star citroenček?

Veste, da so na otoku Krku bivše soline, kjer se lahko namažete z zdravilnim blatom?

Kljub slabemu vremenu sem se na morju imela lepo. Na srečo sem s sabo vzela topla oblačila in še bolj toplo družbo ...

Medtem ko me ni bilo, so kosi opazovali dogajanja v vrtu. En parček je očitno sklenil, da bi bilo na tramu, nad vrati moje pisarne, idealno postaviti gnezdo. Za pletenje gnezda je pri kosih odgovorna samička in moram reči, da je sijajno opravila svoje delo.

Ne vem, ali bo v gnezdo tudi znesla jajca. Če jih bo, ne bodo prav dolgo ostala cela. Tale novi kosji parček se je namreč odločil za gnezdenje izven žičnate zaščite, ki jajca in mladičke ščiti pred krvoločnimi vranami. Mati narava je včasih zelo kruta. Zaenkrat bom počakala, kaj se bo v gnezdu sploh dogajalo in potem razmišljala o zaščiti.

Levo je poskus gradnje prvega gnezda. V drugo je bolje uspelo.

Kaj vse je kosovka uporabila za gradbeni material: zemljo, plastiko, alu folijo, zelene rastline, mah, suhe trave, listje.

Kosji mladički pri Heleni 2

Od soimenjakinje Helene sem prejšnji teden dobila pismo:

"Vroča novica!

To vam pa res moram sporočit :-)
Naši kosovki se letos hudo mudi! Imamo že dve jajčki!!

Kako pa kaj vaši kosi?"

Si predstavljate to predrznost in pritiske? (haha) Spraševala me je, ali je "moj" ata kos že poskrbel za seks! Ne, ni še.

V dokaz, kakšen mačo je "njen" ata kos, mi je poslala še fotografije in zgodbico - sicer od lanskega leta, ampak 5 zdravih mladičkov ni kar tako! Težko sem požrla to bahavost, ampak, ker sem ljubiteljica živali in verjamem, da tudi vi, objavljam fotozgodbo v celoti.

"Moj" ata kos pa v hrano in rozine že dobiva prehranska dopolnila, da bo čim hitreje šel v akcijo in ubranil murgelsko čast.

Tukaj je Helenina zgodba o njenih kosjih mladičkih:

Kratka varianta:

Vedno so se izvalili vsi ptički.

Dolga varianta (berite samo, če hočete):

Odkar so podrli smreko, ki je rasla ob bloku, imamo že kar lepo "kosjo zgodovino".

So si "rekli" kosi, če ni smreke, bo pa balkon, saj tu je še  eden, ki ni zastekljen :)
In tako se je začelo. Na lesenem okvirju sta hotela "graditi" gnezdo. Pri nas je zelo vetrovno in bi jima vse odpihnilo, še preden bi nastalo gnezdo.
Poiskala sem pleteno košaro in podstavek. (Montažo na steno sem prepustila možu, naj še on malo dela... ) V košaro sem poleg njunega dala še malo  svojega "gradbenega" materiala (volnene niti). Kosa sta sprejela ponujeno in tako se je pričela "kosja  produkcija" :)

Prvič sta pričela gnezdit leta 2012. Vsako leto dve rundi po štiri ali pet jajc.  Leta 2014, gnezdo prazno. Vsako leto se sproti sprašujem, bodo letos gnezdili? Lani, ko jih ob pričakovanem času spet ni bilo blizu, sem gnezdo vrgla v smeti. Košaro s podstavkom pa odstranila s stene. V luknje od vijakov pa zabila lesene čepke, da se v steno ne bi naselile kdo ve kakšne žuželke, ki po možnosti celo pikajo. In? Glej ga zlomka, ni minilo par dni, ko sta prifrčala, bilo je sredi maja, vsa razburjena in pričela z "gradnjo" gnezda. Seveda zopet na lesenem okvirju, kjer bi jima veter vse odpihnil. Hitro sem vzela lestev in pričela z montažo stojala in košare. Leseni čepki so mi dali vetra, potrebno je bilo vrtanje. Pa takooo se je mudilo. Komaj je bila košara na steni  jo je kosovka že okupirala. Nisem je videla,  ko sem dodala  še malo suhe trave. No, obe sva se krepko prestrašili :)

Tako smo imeli lani štiri mladičke. Na žalost, tisti iz nazadnje izvaljeneca jajca vedno potegne ta kratko. Ostali so že krepki in se jim mudi na prvi polet, ta zadnji revček pa se še muči in mu nikakor ne gre. Ne vem zakaj sem jim vedno tako mudi iz varnega zavetja

Mislim, da se vsi strinjamo, da so kosji mladički izredno simpatični in dokaz, kako čudežna je narava. Helena, hvala za slike in zgodbo.

V Murglah imamo (zopet) mladičke!

Tako je, izvalila sta se že dva mladička (to vem tako, da opazujem, na koliko mest po gnezdu se s kljunom premakne kos, ko prinese črve). Čisto možno je, da bodo samo trije, saj so bile noči izredno mrzle. Da o stresu pri prenovi terase ne govorim.

Glede na velikost črvov, so se mladički izvalili že pred dvema ali celo tremi dnevi. V skledo s hrano sem takoj vsula izdatno porcijo sončnic in rozin. Ata kos in njegova ženkica sta bila v hipu tam in si privoščila pojedino. Sedaj ne bo šale, vsak dan moram v skledi kontrolirati zalogo hrane, saj je iskanje hrane za mladiče zelo naporno.

Bazenček z vodo pa tudi letos postaja zbirališče za različne ptiče. Očitno je po murgelskih vrtovih malo bazenčkov in napajalnikov, kar je po eni strani žalostno. Kaj bo šele poleti? Če imate vrt, si čim prej priskrbite napajalnik za ptiče. Lahko ga kupite, ali pa na zemljo postavite malo višji podstavek za rože. Živali vam bodo zelo hvaležne, pa še vi boste profitirali, ker vam bodo pojedle škodljivce. Da o užitku pri opazovanju obiskovalcev ne govorim. Ata kos je po temeljiti kopeli tako smešen, ampak še vedno seksi, da ne bo pomote!

Slik zaenkrat še nimam, jih pa bom priskrbela v naslednjih dneh. Objavljam lansko:

Okrog ptičjega gnezda je končno mir!

Kakšno olajšanje! Kosovka še vedno sedi na jajcih, mojstri so odšli in v našem murgelskem atriju je končno mir.

Kakšen stres je danes imela kosovka. Tik ob njenem gnezdu in okrog se je nekaj dogajalo, vrtalo, razbijalo, prenašalo. Večkrat je pobegnila na varno in s strehe čakala, kdaj se bo lahko vrnila. Poskušala sem jo miriti, da bi se ja vse lepo končalo. In se je. Kmalu po eni uri so mojstri končali, namestili smo še zaščitno mrežo in jo pustili samo.

Upam, da se bo v tistem kotu, ki je sedaj močno zaščiten, lahko spočila in pripravila na naporno materinsko vlogo. Letos je v Murglah zelo suho, zato bo iskanje črvov zahtevno opravilo.

Čez vikend me čaka težka naloga: razporeditev rožic po novih tlakovcih in pod novim nadstreškom. Uf, uf, bo težko. Potem pa se moram kmalu lotiti načrtovanja za sezonske rožice.

ROŽELJUBCI, pozor!

Med pisanjem tega prispevka me je klicala Stana, ki je delala v vrtnariji Reš (bila je vodja rastlinjaka za sezonske rastline). Poglejte, kako je svet majhen: neka bralka tega bloga jo je obiskala in povedala, da sprašujem po dobrih vrtnarijah. To, da Stana delal v vrtnariji Bantale v Kranju, smo že izvedeli od bralke bloga Bebe. Krog se je zaključil, Stana res dela tam in nas vse vabi, da jo obiščemo.

Svetovala je že veliko strankam iz bivše vrtnarije Reš in obljublja, da bo drugo leto izbor še širši. Letos pa bomo malo improvizirali ... Seveda vam bodo tudi posadili korita in vam dali druge koristne nasvete.

Drugo kosje gnezdo - prvi mladiček poletel

Delam pri odprtih balkonskih vratih in poslušam čebljanje kosjih mladičkov. Pred dvema urama sem bila priča prvemu letu največjega mladiča v gnezdu. Našla sem ga na pokrovu od soda z vodo, potem pa je pod budnim očesom poletel na vrtno uto in končal na smreki.

Njegovi bratci in sestrice se stiskajo v gnezdu. Uf, kako jim je tesno. Pogosto si raztegujejo krila in pri tem plazijo eden preko drugega. So vidno manjši od prvorojenca, zato bodo še dan ali dva ostali v gnezdu ali pa vsaj v bližini.

Noro se razveselijo rozin, ki jih dobijo od kosa in kosovke. Seveda je takšna ločena družina za oba starša zelo stresna. Ravno prej sem videla ogromno vrano, kako se je sprehaja po sosednji strehi, nekaj metrov od smreke.

Zanimivo je, da se me mladiček ni nič bal, mogoče sta mu kos in kosovka dajala signale, da sem "tista z rozinami".

Sezonske rožice rasejo zelo dobro, čisto nič jih ne moti, da ni vroče. Letos sem, poleg številnih loncev z rožicami, posadila tudi zelišča, jagode in paradižnike. Slike pridejo v naslednjih dneh, sem pa s končnim rezultatom sajenja zelo, zelo zadovoljna.

Hitim na predavanje v Kalček, kjer bom govorila o dveh mojih priljubljenih temah: feng shuiju in vrtu. Zelo zanimiva, ampak za laike tudi težka tema.

Pestro dogajanje v murgelskem vrtu

Obožujem mesec maj, čeprav imam takrat največ dela. Poleg trgovine Avita še s feng shuijem. No, pa za živali in rastline je treba skrbeti. Drugi rundi kosjih mladičkov so se pridružile še sezonske rožice. Samo  lonec pred vhodom v naše poslovne prostore mi manjka, pa bom s sajenjem končala.

Letos sem delala brez načrta. O joj, kaj bo nastalo iz tega. Nekateri lonci so zelo eksperimentalni ...

Kosji mladički pridno rasejo. Sem vam že povedala, da sem prejšnji teden našla enega mladička mrtvega na tleh? Ne vem, kaj se je z njim zgodilo, mogoče je zaradi hladnih temperatur poginil. Dobil je lepo mesto za svoj zadnji počitek, med rožicami.

Tudi fotografirati nimam časa, danes sem se z najslabšim fotoaparatom sprehodila po vrtu in "našla" takšne motive:

Letos so me zamikale jagode (=končno sem podlegla reklamam), zato sem jih kar sedem skupaj posadila v obešanko. Bo kaj iz njih? Mi lahko kdo od vas sporoči izkušnje, na kaj je treba paziti pri jagodah v obešankah? Vrtnar mi je svetoval, da naj jih ne zalivam preveč. Ker so jagoden vsaj po videzu zelo podobne hojheram, se z njegovim nasvetom zelo strinjam.

Ata kos nosi v gnezdo vedno večje črve, ki jim primeša pošteno porcijo rozin. Mladički so še vedno puhasti, zato bodo še najmanj en teden na gostovanju v murgelskem gnezdu.

Nočem s fotografiranjem vznemirjati kosov, zato je nastala samo ta, dokaj neostra fotografija. Mladički so najmanj trije. Zdaj jim postaja vedno bolj vroče, zato njihove glavice pogosto kukajo izpod maminega trebuha. Kosovka pa uživa v bazenčku - večkrat na dan se gre osvežit v hladno kopel.

Včeraj sem kupila cepljeno baziliko. Ko sem jo prinesla domov, je bilo odlomljenih polovico vej. Očitno so baziliko preveč vzpodbujali z rastnimi hormoni, zato ima krhka stebla. Nauk: zunanji izgled pogosto vara.

Odlomljene veje bazilike sem takole dala sušit v kuhinjo. Všeč mi je vonj te drobnolistne bazilike, zdaj moram samo še nabaviti paradižnike. Mljask.

Gnezdo brez ptičkov

Tako je, mladi kosi so zapustili gnezdo. Ampak, kot sem ugotovila, niso prišli daleč, samo do moje vrtne ute. Odprla sem vrata, da bi se uta malo prezračila in posušila. Kot že pred dvema letoma, sta jo pametna ata in mama kos izkoristila za vmesni dom med gnezdom in odraslostjo. Hej, zakaj bi se mladički stiskali v majhnem gnezdu, če imajo na razpolago celo Helenino vrtno uto. Ah, tistih sto kakcev, ki jih pustimo v spomin, pa bo že očistila ...

Še pred dvema dnevoma sem jih fotografirala v gnezdu. Mladički so bili že tako veliki, da sem končno ugotovila, koliko jih je: trije. Seveda so bili zaradi obilice hrane (črvi pomešani z rozinami, mljask, mljask) zelo dobro rejeni. Ampak, še vedno premajhni za samostojno letanje in obrambo pred sovražniki.

Na sliki je največji od mladičkov. Prepričana sem, da se je zvalil prvi, saj je bil vedno najbolj pogumen in radoveden. Kam ga je to pripeljalo, si preberite v nadaljevanju zapisa.

En dan potem, ko sem ugotovila, da ata kos rozin ne nosi več v gnezdo, ampak nekam v grmovje, sem jih torej odkrila v vrtni lopi. Zdaj so tam že tretji dan! Ko se potuhnejo na zastirki, jih skoraj ni za opaziti. Ta največjega mladička sem našla celo v šmarnicah. Malo sva se gledala, potem pa sem se previdno odstranila.

Včeraj se je zgodila nesreča, ki bi se lahko za "prvorojenca" zelo neprijetno končala. Na srečo sem sedela na terasi, tako da sem pravočasno opazila, kako je padel v globok okrasni lonec z nekaj vode. Ker je okrasni lonec emajliran, se ni mogel sam spraviti iz njega. Moj pomočnik, ki ima izkušnje z reševanjem živali, se je odlično izkazal in malega kosa uspešno spravil iz lonca. Takoj je stekel v lopo k mami, ki pa ga je pošteno nahrulila in celo dvakrat kaznovala s kljunčkom. Drama, vam rečem!

Pravkar sem z ograje podila vrano, ki očitno dobro ve, kje bi lahko dobila beljakovinski priboljšek za svoje mladiče.

Ne vem, kako dolgo bom imela podnajemnike. Sem pa izredno ponosna na oba starša, ker sta tako pametna. Še bolj pa me zanima, ali bomo čez nekaj tednov znova imeli mladičke. Bom poročala.

Prve fotografije kosjih mladičkov

Bil je že skrajni čas, da v objektiv ujamem kosje mladičke. Nisem mogla ujeti vseh, najmanj štirje so, ker sta se kosovka in kos zelo razburjala, ko sem z dolgim črnim objektivom "merila" proti gnezdu. Še dobro, da ne razumem kosje govorice, zanesljivo je padlo nekaj grdih besed na moj račun.

Ata kos se je pomiril šele dan kasneje, ko sem ga krepko zalagala z rozinami.

Tokrat sem lahko fotografirala tudi kosovko, ki je ponavadi zelo plašna. Od daleč je nadzorovala moje obnašanje okrog gnezda, potem pa v borbo poslala svojega možička (glej spodnjo sliko).

Te heuhere sem kupila jeseni in so zelo dobro prezimile. Zdaj žarijo v rdeče-oranžnih barvah in lepo popestrijo spomladanski vrt.

Hoste, ki rastejo v gredicah, počasi kukajo iz zemlje. Tiste v loncih so najmanj 10 krat večje in varne pred polži.

Imamo kosje mladičke

Danes so se izvalili mladički v našem kosjem gnezdu. Kos in kosovka pridno letata in prinaša najbolj mehke črve. Kako sta skrbna. Ata kos je prinesel črva, ki ga je dal kosovki v kljun. Nato pa ga je po koščkih trgal in dajal mladičkom. Pri takšno oskrbi bodo mladički dobro rejeni.

Kosovka se vrača v gnezdo z izbrano hrano za mladičke.

Mreža kosa malo ovira pri pristajanju ob gnezdu, vendar bi srake in vrane požrle že jajca, če mreže ne bi bilo. Bo zaradi tega tudi manj mladičkov? Predlani jih je bilo v prvem gnezdu štiri, v drugem pa pet.