petek, 24. januar 2014

Pa smo dočakali sneg

Nič ne bom jamrala, čeprav grem kidat moker sneg. Predtem sem ptičkom nasula semena in rozine, nahranila sebe in fotografirala murgelski vrt. Vseh ostalih, normalnih dejavnosti, ki spadajo v delovnik, ne bom omenjala, niso zanimive ...


Narava, pa tudi mi, potrebujemo sneg, saj nam prinese yin energijo, ki nas umiri in usmeri v notranji svet.




Ata kos je takoj priletel in teritorialno označil svojo hrano 



Ena leska je že zelo intenzivno cvetela. Bomo spomladi videli, koliko lešnikov bo prinesla. Murgelske veverice jih bodo zelo vesele.

sreda, 22. januar 2014

Zakoni romantične ljubezni

Ta članek v reviji Sensa me je tako navdušil, da ga moram takoj objaviti in deliti z vami. Čeprav tudi moja prvotna tema ni bila od muh (razlika med željo in potrebo) - jo bom objavila v naslednjih dneh.

V bistvu sem žalostna in jezna, ker o takšnih temah nismo govorili že v osnovni šoli. Pri biologiji smo se morali na pamet naučiti vse dele ušesa (veliko jih je, verjemite), o odnosih pa nismo govorili pri nobenem predmetu. Bilo bi mi prihranjeno marsikaj ...

Kar razumeš, lahko oblikuješ: Zakoni romantične ljubezni

Dr. Sue Johnson je v svoji knjigi Love sense, the revolutionary new science of romantic relationships (Smisel ljubezni, revolucionarna nova znanost romantičnih odnosov) strnila spoznanja svojega 30-letnega raziskovanja romantične ljubezni.

Ugotovila je, da so njena spoznanja na prelomni točki, ko postaja smisel romantičnih odnosov zares razumljiv. Poznamo zakone romantične ljubezni, ki se jih lahko naučimo ter tako sami oblikujemo naše odnose.

1. Opusti zastarelo idejo, da je ljubezen nekaj, kar se ti "zgodi".

  • Vsa nova spoznanja nam govorijo, romantična ljubezen ni več tako skrivnostno nedostopna. V resnici so njena načela precej smiselna. Njenih zakonov se lahko naučimo. Nad tem čustvenim kaosom imamo več nadzora, kot si mislimo!
  • Kar razumeš, lahko oblikuješ.
  • Prvi korak je, da se odločimo učiti se o ljubezni in novi znanosti povezovanja. 

2. Vsak dan se poskušaj nekomu približati in mu pokazati, da si želiš njegove/njene bližine in naklonjenosti

  • Sprejmi dejstvo, da si sesalec in da je ljubezen starodavni, vrojeni preživetveni nagon. Če gojiš vezi z ljubljenimi osebami, si srečnejša, bolj zdrava, močnejša oseba, ki se lažje spopada s stresom. V redu je, da jih potrebuješ; tvoje ljubljene osebe so tvoj najpomembnejši izvor moči. Nismo oblikovani za samozadostnost.
  • Najmočnejši med nami sprejemajo to potrebo po povezovanju in tvegajo zbliževanje z drugimi. 

3. Naslednjič ko se boš počutil/a tesnobno, poskusi to omeniti svojemu partnerju/ki ter ga/jo primi za roko

  • Vezi ljubezni nam nudijo varno zatočišče, kamor se lahko zatečemo in obnovimo svoje čustveno ravnovesje.
  • Najnovejše raziskave v naših laboratorijih so pokazale, da le držanje ljubljenega za roko pomirja možgane in zmanjšuje čustvo strahu.  

4. Ali ti je kdaj težko biti odprt/a in postaneš hladen/a, odtujen/a, nedostopen/a?

  • Vemo, da sta čustvena odprtost in odzivnost podlaga, na katerih lahko rastejo trdne in trajne vezi.
  • Ali lahko ti prevzameš pobudo in deliš svoje občutke s partnerjem/ko ter mu/ji tako razložiš, zakaj ti je v določenem trenutku težko biti odprt/a?

5. Opazuj, kako s partnerjem/ko ponavadi komunicirata

  • Ali sta dostopna drug drugemu? Kaj storita, ko se drugi razburi ali se ne odziva?
  • Ali vztrajata pri komunikaciji ali odideta?
  • Povej svojemu/i partnerju/ki eno stvar, ki bi jo lahko naredil/a, da bi ti pomagal/a, da se mu/ji v težkih trenutkih lažje približaš in ne odideš stran.

6. Pogovarjajta se o tem, kako vplivata drug na drugega

  • Kdaj povzročiš resnično veselje ali zadovoljstvo pri svojem/i partnerju/ki? Kdaj vzbudiš razdraženost - občutek zavrnjenosti in osamljenosti?
  • Naši možgani hranijo informacijo o prizadetosti na istih mestih, kjer hranijo informacije o fizični bolečini.

7. Ko se sporečeta, globoko vdihni in poskusi videti prepir z vidika muhe na stropu

  • Pogosto leži pod prepirom potreba enega od partnerjev po čustveni povezavi. Poskusi biti radoveden/a in daj pobudo za "ples"; morda je stvar v tipični situaciji, ko nekdo prosi za čustveno bližino, drugi pa zaznava kritiko in se umakne.
  • Opazujta, kako vaju takšen "ples" oba naredi osamljena in malo prestrašena. Pogovarjajta se o tem. 

8. Povabi svojega/o partnerja/ko v svojo bližino enkrat na dan, skozi igro empatije

  • Vsak naj se spomni enega dogodka v dnevu. Nato poskušajta brati čustva z obrazov drug drugega in poskušajta ugotoviti, kakšno čustvo se zarisuje na obrazu drugega. Povejta si, ali sta pravilno ugotovila.
  • Učiti se sozvočiti se s čustvi drugega je zelo pomembno!

9. Umiri se in se poveži s svojim čustvenim centrom ter podeli s svojim/o partnerjem/ko, kaj najbolj potrebuješ

  • Govori preprosto in konkretno.
  • Če je težko govoriti o svojih čustvenih potrebah, govori o tem, kako težko ti je in sprašuj. 

10. Zavedaj se, da čustvene rane iztirijo odnos

  • Svojega partnerja/ko lahko močno prizadeneš preprosto zato, ker mu/ji veliko pomeniš. Ti si tista oseba, od katere je odvisen/a. V trenutku intimnosti vprašaj svojega/o partnerja/ko, ali ima rane, ki so neozdravljene, morda od trenutkov, ko si spregledal/a njegove/njene namige za podporo in povezovanje. Poskusi mu/ji pomagati pri tej bolečini.
  • (Bolečina ne zbledi preprosto s časom.)
  • Včasih le to, da povemo, da čutimo njihovo bolečino in da si želimo pomagati, dela čudeže. .

11. Zavedaj se, da je najboljši recept za seks varna čustvena povezava in odprta komunikacija

  • Zapiši kratek opis tega, kar bi tvoj/ idealen/a ljubimec/ka počel/a v postelji ter kako bi te povabil/a k erotični igri. Daj ta zapis partnerju/ki in opazuj, kaj lahko odkrijeta drug o drugem.
  • Zapomni si, kritika dobesedno boli in zavira raziskovalni duh in spolnost. 

12. Pogovarjajta se, kaj sta se od svoje družine naučila o soočanju s čustvi

  • Čustva so glasba, na katero plešejo ljubimci
  • Pomaga, če je glasba jasna. Tako lahko napovemo namere drug drugega in vemo, kako se skupaj gibati v harmoniji. Pogovarjajta se stvareh, zaradi katerih je težko poslušati o čustvih ali izražati čustva. 

13. Izmenjajta si svoje cilje za naslednje leto in najdita en način, kako lahko drug drugega podpirata

  • Ko vemo, da nas nekdo krije, smo bolj samozavestni in bolj pustolovski.
  • Lažje dosežemo svoje cilje, spodrsljaji in porazi pa nas manj pretresejo.

14. Častita svojo povezavo - ustvarita majhne rituale, da počastita svojo vez

  • Morda poseben poljub, ko se zjutraj poslovita ali 10-minutno povezovanje, ko se vrneta domov. To je sveti čas.
  • Brez poslovnih urnikov, reševanja problemov ali motenj v obliki majhnih elektronskih zaslonov. 

ponedeljek, 20. januar 2014

Močna in mirna energija v Žički kartuziji

Že v četrtek sem vedela, da se moram kmalu odpraviti na izlet, saj sem postajala vedno bolj nemirna. V soboto zjutraj je padla odločitev: Žička kartuzija. Cilj sem določila s pomočjo vremenske napovedi in upala, da v okolici Slovenskih Konjic vsaj nekaj ur ne bo deževalo.

Kaj naj rečem: kartuzija me je očarala in začarala. Na tem mestu vlada neka posebna energija, ki bi jo v jeziku feng shuija opisala kot mirno in močno. Ravno danes sem izvedela, da so mesto za postavitev kartuzije izbirali več let!!!

Všeč mi je bil mah, ki rase na kamnih, praproti in bršljan. Zgrabila me je prava fotografska mrzlica in, če ne bi imela družbe in, če me ne bi tako zeblo, bi med zidovi in ruševinami ostala še nekaj ur. Zdaj mi je žal, da sem imela s sabo samo srednje dober objektiv, saj bi lahko s svetlobno močnejšimi objektivi naredila več makro posnetkov. Pa drugič, mah in kamni  ne bodo nikamor odšli.

Na tej povezavi si lahko o Žički kartuziji preberete še več:
http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200708294.pdf.

Zanimivo, kartuzijo so velikokrat vodili zelo nesposobni ljudje, ki so preveč zapravljali in se zadolževali, potem pa izgubljali posestva, ali pa so jih morali reševati drugi. Hmmm, le na kaj me to spominja? Zvon 1, Zvon 2, mariborska škofija ... Ja, zgodovina se ponavlja.























Na travi med ruševinami sem si že izbrala energijsko privlačno mesto, kjer bom naslednjič imela piknik - no, vsaj sendvič in jabolko bom pojedla.

nedelja, 19. januar 2014

Kuhati po indijsko ni tako težko!

Zakaj ljudje ne marajo jesti zelenjave? Ker je ne znajo pravilno pripraviti! Zelenjava mora biti dobre kakovosti, zdrava, sočna, zrela. Ne smemo je preveč skuhati in uporabiti moramo primerne začimbe. Zveni mogoče komplicirano, vendar ni.

Za popestritev svojega jedilnika sem si zadnjič naročila dostavo dveh indijskih jedi in kruha. Naročala sem prvič in presenetilo me je, da sem dobila tako majhno porcijo. Saj je bilo hrane dovolj in bila je zelo okusna, vendar je bila predraga glede na velikost porcije. Riž ali kruh je potrebno naročiti posebej.

Ta izkušnja, ko sem za skromno porcijo piščanca z malo zelenjave in omake plačala 12 EUR, me je vzpodbudila, da sem se prijavila na kuharsko delavnico. V skuhni so ravno zbirali prijave, pa sem naju s prijateljico S. hitro prijavila.

Delavnice sem se udeležila brez prevelikih pričakovanj in bila na koncu navdušena: kuhati po indijsko sploh ni tako težko, samo ustrezne začimbe je potrebno imeti. Pripravili smo polnjene žepke, glavno jed s piščancem, riž in lečo po indijsko, zelenjavno prilogo, pekli smo kruh. V kuhinji je dišalo po indijskih začimbah, predvsem po ingverju in česnu, ki ju je bilo v vsaki jedi zelo veliko. Še tri dni kasneje sem smrdela po česnu ...


Chapati - indijski kruh


Delavnico je vodil kuhar Om Raj - zaupal nam je številne, zelo uporabne "skrivnosti" iz indijske kuhinje, tudi o uporabi in nakupu začimb


Riž in leča na indijski način ter piščanec v posebni omaki

Danes sva se s prijateljico S. odločili, da se sami  lotiva kuhanja glavne mesne jedi, riža in zelenjavne priloge. Namesto piščanca sva uporabili eko kozice iz Hoferja, skuhali sva basmati riž brez indijskih začimb in pripravili krompir s cvetačo in kurkumo. Vse začimbe sem kupila v ekološki trgovini (treba je paziti na plesni, pesticide in težke kovine, ko kupujemo azijske začimbe).

Nad rezultatom sva bili tako navdušeni, da sva pozabili fotografirati. Kozice so bile kar pekoče, vendar ne na tajski ali mehiški način, bolj "celostno" pekoče. Ugotovili sva, da se potiva predvsem zaradi ingverja, ki sem ga preveč dodala glavni jedi. Ne, nikakor ni bilo krivo rdeče vino ...

Zaključek (napisano en dan kasneje):

1. Indijske hrane ne bi mogla jesti vsak dan, saj so mi začimbe preveč močne in neznane. Za popestritev jedilnika, še posebej v hladnih dneh, pa je zelo dobra.
2. Najmanj en dan iz vseh por "smrdimo" po česnu in ostalih začimbah, zato je treba indijsko kuhati predvsem čez vikend.
3. V indijski hrani je zame preveč ogljikovih hidratov in premalo surove zelenjave - kar je razumljivo glede na razmere v Indiji. Ampak, solata z bučnim oljem je zapisana v mojih genih, zato bi jo hitro pogrešala.