Prikaz objav z oznako Tel Aviv. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Tel Aviv. Pokaži vse objave

sreda, 4. november 2015

Izrael: iz Tel Aviva do Haife

V vodiču sem prebrala: "V Tel Avivu se zabavaš, v Jerusalemu moliš, v Haifi delaš." Te ocene še kako držijo. Tel Aviv je dinamično mesto, ki nikoli ne spi, Jerusalem je poseben kraj, ki se te dotakne, ne glede na narodnost ali vero, Haifo pa bi izbrala za kraj bivanja, če bi se morala preseliti v Izrael. Mesto me je očaralo.

Čisto mogoče je, da je prvi vtis napačen, saj smo v Haifi ostali samo dve uri. Ima 270.000 prebivalcev, toliko kot Ljubljana. Seveda smo si ogledali znamenite vrtove Baha'i, ki so pod UNESCO zaščito.


 Jutranji promet v Tel Avivu


Presenetljivo veliko ljudi se je rekreiralo ob obali



"Hitre" fotografije, kar iz avtomobila




V Haifi smo se najprej malo izgubili in se odpeljali do bolnišnice. Med potjo sem našla nekaj zanimivih motivov - recimo, smeti. In lepa modra vrata.




Ta znak pa res vsakdo razume, a ne?






Del vrtov Baha'i , od ceste jih ločuje lepa ograja.



Vrtovi so center bahajske vere, zato veljajo v njih posebna pravila (za spoštljivo obnašanje in oblačenje). Pri vhodu je kar stroga varnostna kontrola. 


Vrtovi so lepo vzdrževani, razporejeni so po številnih terasah na pobočju hriba Karmel.




Adijo Haifa, gremo v Jerusalem!

torek, 20. oktober 2015

Kako smo v Izraelu ostali živi

Pravkar sem prebrala e-novice iz nemške šole za imperialni feng shui. Očitno smo si vsi kolegi enotni: nova perioda 9, ki bo zelo hitra in zato naporna, se zelo odločno približuje. Vse poteka hitro, občutek imamo, da samo capljamo za dogodki in nalogami, povsod nastajajo spremembe. Ampak, perioda 9 šele zajema sapo (začela se bo decembra 2016)!

Naslednje leto se bom res poglobila v periodo 9 in pripravila nekaj splošnih nasvetov za preživetje. Nočem dramatizirati, ampak šlo se bo za vse ali nič. V bistvu mi je kar malo žal, da ne bom živela v periodi 1. Kajti, tisto oziroma tisti, ki bodo preživeli periodo 9, bodo "čisti", prečiščeni, modrejši, zelo verjetno tudi srečnejši.

Ampak, vzeti moramo periodo, ki nam je namenjena. Bo pa hudo.

Še vedno prebavljam vtise iz Jerusalema. Pa ne prleškega, ampak izraelskega. Namreč, prejšnji teden sem se za 4 dni odpravila v Izrael. Če vsaj malo spremljate najnovejše dogodke v tej deželi, potem veste, da so spopadi vsak dan hujši. Po 1. 10. je namreč nehal veljati mirovni sporazum med Izraelci in Palestinci. Izbruhnili so nemiri, sedaj pa se stopnjujejo in vsak dan je bolj krvavo.

Ravno to, kar deželo dela zanimivo in posebno - multikulturnost - jo tudi uničuje. Mi smo se spopadom izognili, razen zadnji dan so bili 500 metrov od našega hotela 4 mrtvi. Pa da ne bo kdo tega razlagal moji mami ...! Zato smo predčasno pobrisali iz Jerusalema v Tel Aviv in se potolažili z dobrim kosilom na plaži.

Na potovanju sem naredila nekaj zanimivih fotografij, čeprav je bilo vreme zelo vlažno, pri 30 stopinjah, zato je bila vidljivost slaba. S sabo sem vzela "samo" popotniški objektiv 18-200 mm in nisem obžalovala. Sopotnik Mitja, ki se bolj resno ukvarja s fotografijo, je s sabo nosil fotografski nahrbtnik s 15 kg fotografske opreme.

Bom svoje poročila začela od zadaj, z najbolj prijetnimi slikami - kosilom na plaži. Hrana je v restavracijah kar draga, zato smo na potepu po Izraelu iskali različne restavracije s hitro prehrano. Presenetljivo: še najboljše in najceneje smo jedli v trgovskih centrih, tudi na bencinskih črpalkah ni slabo. V enem od trgovskih centrov sem pojedla najboljši kebab v svojem življenju (še sedaj se mi cedijo sline, če pomislim na to bogato in popolno mešanico mesa, zelenjave in začimb), pa tudi fantastično solato s piščancem ob Mrtvem morju, prav tako odlično začinjeno.

Moje "tolažilno" kosilo v Tel Avivu me je stalo 30 EUR (pogrinjek, glavna jed, malo izraelsko pivo, lepa terasa z razgledom, odlična družba). Ampak, splačalo se je. Praznovali smo, dobesedno, da smo ostali živi.


Pogrinjek za katerega ne vem, ali smo ga naročili, ali ne, pa tudi tega ne vem, koliko je stal, ker računa nismo razumeli ... Ampak, vse je bilo zelo dobro. 


Kruh pečejo sami in bil je izredno okusen, že v kuhinji so ga polili s kakovostnim, lepo dišečim olivnim oljem. 


Moja glavna jed: mesne kroglice (mislim, da so bile iz jagnjetine, mogoče je bila dodana govedina), polite s kremo iz čičerike, spodaj so bili dušeni jajčevci in paprika. Vse skupaj so prekrili s plastjo kruha s sezamom in zapekli v pečici. Slastno!!!


Sopotnika sta naročila solato, na vrhu je mlad sir. Glede na njuna zamaknjena obraza, je bila solata dobra!


Moja solata, lahko pa si kot prilogo dobil tudi krompir ali riž.