sobota, 16. junij 2012

Murgle: še zadnja dela pred poletnim poležavanjem

Kar sprijaznite se: fotografij murgelskega vrta še vedno ni! Prvič: še vedno nisem končala s sajenjem, presajanjem, postavljanjem, čiščenjem ... Drugič: še vedno nimam vseh naročenih čevljev - komentar ni potreben. Tretjič: zaradi sonca se je drastično zmanjšalo število ur, ko je možno narediti spodobno fotografijo.

Včeraj pozno popoldne sem sadila sadike enoletnic, ki so "ostale" - kupila sem jih, ne da bi vedela, kaj bom z njimi. Presajala sem zasaditve, ki mi niso bile všeč ali so rožice že tako zrasle, da je postal lonec premajhen. Na srečo sem v četrtek nakupila nekaj novih lončenih loncev, drugače bi bil problem ...

Preden vam povem, kaj sem počela danes, še dve "predzgodbi". Prejšnji petek sem se po službi spontano odpeljala v vrtnarijo Reš (zdaj veste, zakaj sem imela višek sadik). Vreme je bilo zelo lepo, zato nisem računala, da bo Ruth doma. Ko sem jo na parkirišču vrtnarije želela poklicati, sem ugotovila, da je mobi ostal v Murglah. V redu, bom povprašala vrtnarke, ali je Ruth doma.

Ruth je bila nekaj metrov od mene, sem kmalu ugotovila. Ko me je zagledala, mi je takoj "servirala": "A še nisi dovolj zapravljala?" Tako je to, če se spoveš na blogu. Ruth mi je vseeno dovolila kupiti nekaj trajnic za Dominikov "grob". In tukaj se začne druga zgodba.

Pred hišo, čisto na začetku parcele, imamo pravokotno gredico, ki preganja slabe energije. Je na moški strani parcele in mora biti zasajena v elementu zemlja (pravokotne oblike, rumene, oranžne, rjave barve, kamni ...). Na začetku je bila ožja, ker sem si želela olajšati delo. Dominik jo je krstil za svoj grob, ker je na njegovi, moški strani parcele. Kasneje sem jo povečala in sedaj se vsako leto trudim z zasaditvami.


Gredica pred hišo, ki mi dela sive lase (situacija pred današnjim urejanjem)

Del gredice je namreč v senci, del na soncu. Če je zima mrzla, poginejo rastline v senci, če je poletje vroče, pa rastline na soncu. Letos sem sklenila, da se zadnjič mučim. Če ta zasaditev ne bo funkcionirala, bom na možev "grob" pripeljala kubični meter gramoza - saj to je tudi element zemlja, a ne?

Danes zjutraj sem že ob pol osmih začela z delom. Očistila sem gredico, dodala zemljo, pognojila in razporedila rastline. Debelačke sem spontano porezala, zato gredica zgleda malo smešno, ampak se bodo že obrasle. Nekaj dela me še čaka, drugače pa sem skoraj končala. Potem pa bom samo ležala v senci in fotografirala ...

torek, 12. junij 2012

Grad Borl je v nevarnosti zaradi plazu

Na Delu so objavili tole novico:

Borl v Halozah - Okoli poldneva se je zaradi močnega deževja sprožil plaz kamenja s pečine nad Dravo, na kateri stoji grad Borl. Uradnih ocen škode še ni, obstaja pa velika možnost, da je v nevarnosti grad, ki stoji na skali tik nad plazom.

Zaradi plazu je bila zaprta glavna cesta, ki od Ptuja vodi proti mejnemu prehodu Zavrč in naprej proti Varaždinu. Društvo za oživetv gradu Borl je pozvalo vse, ki lahko pri tem pomagajo, da strokovno čimprej ocenijo, ali je zgodovinski spomenik v nevarnosti in kako bi ga zaščitili. Grad Borl je država lani postavila na seznam gradov, ki naj bi jih prodala, še predlani pa je obljubljala, da bo v njegovo obnovo vložila skoraj 10 milijonov evropskega denarja.

Grad Borl sem obiskala pred nekaj tedni:


Majhen gradič, od zunaj nič posebnega, in vidno zanemarjen.


Kakšno presenečenje! Kdo pa je zgradil tale bazen? Mama mi je takoj povedala, da so bili v SFRJ v gradu Borl zaprti politični zaporniki. V bazenu pa so se kopali njihovi "nadzorniki" in "prevzgojitelji". Kdo jim je moral zgraditi bazen, je jasno. Moj dedek, pleskar, je bil v letih po 2. svetovni vojni v gradu in pleskal zaporniške celice. Doma je povedal, kako grozljivo je bilo to delo, saj so bile stene pošpricane s krvjo in polne napisov trpečih zapornikov. V kleti je videl mučilne naprave, kavlje, verige ... S takšno svežo zgodovino bo grad težko energijsko očistiti.


Dostop do gradu ni mogoč, ker je zagrajen (fotografirala sem skozi ograjo). Plaz iz članka se je porušil pod desnim krilom gradu.

Pestro dogajanje

Kaj počnem v teh dneh:

1. Napisala sem program za naša poletna predavanja. Zdaj je na vrsti marketing, saj bodo vsi našli 1000 izgovorov, zakaj ne morejo priti na BREZPLAČNO izobraževanje.

Program vseh štirih predavanj z vsemi ostalimi podatki je objavljen tukaj.

Udeležba je za vse bralce mojega bloga OBVEZNA!

2. Letošnje leto je po kitajskem koledarju v znamenju zmaja. In očitno se mu je zmešalo, vsaj kar se vremena tiče. Kako je že, ko sije sonce več kot pet ur? Naj verjamem, da bo proti koncu tedna res topleje in brez dežja? Moje rožice vedrijo pod napuščem, razen treh korit, ki bodo kmalu odplavala.

3. Bila sem na sestanku za prenovo spletne strani. Aha, naša www.avita.si deluje dobrega pol leta, pa jo je že potrebno preurediti. Če še niste ustvarjali spletne strani, potem ne veste, da lahko samo 40% denarja porabite za izdelavo spletne strani, ostali denar boste potrebovali za marketing in prenovo.

Seveda se prenove nismo lotili na pamet, ampak smo naročili analizo. Strokovnjakinja, ki nas pozna tudi kot stranka, je napisala zelo dobro poročilo. Koliko stvari je "narobe"!. Sprememb se bomo lotili počasi in premišljeno. Najbolj potrebujemo "svežo kri" - nove obiskovalce in še boljše vsebine. Poletje bo zato posvečeno pisanju člankov.

4. Brrr grrr, s temi računi je vedno nekaj narobe. Z računovodkinjo Renato ravno urejava nekaj nejasnosti, ki so nastale zaradi nemških partnerjev. Kam je izginila pregovorna nemška natančnost?

5. Ogledala sem si arhiv fotografij z rožicami in ugotovila, da ne znam fotografirati! Groza!

ponedeljek, 11. junij 2012

Homeopatska murgelska zavist

Zato, ker me vsi zafrkavate zaradi naročila šestih parov čevljev, sem se odločila za maščevanje: fotografije iz Murgel bom objavljala po homeopatskih dozah. Samo eno ali dve fotografiji, tu pa tam, da si boste lažje predstavljali letošnje vrtnarske kreacije in postali zavistni. Ja, maščevanje je sladko!


To korito bi moralo biti na atrijskem zidu, vendar sem ga umaknila pod napušč, drugače bi se rožice utopile. Po dolgem času sem v korito znova posadila drobnocvetno kasijo, ki že nastavlja rumene cvetove. Kordiline bodo obdržale svojo velikost in s svojo temno barvo poudarile rumene cvetove na deteljici in kasiji. Bakreni batata je za umirjanje kompozicije.


Obešanko je že pred nekaj meseci zasadila Ruth Podgornik Reš - za svoje potrebe. Ko sva načrtovali posode v Murglah sva si bili enotni, da bo idealna za naš vrt. Prevzeti odgovornost za takšno kreacijo, ni kar tako. Vsakokrat, ko zalivam obešanko, se mi tresejo roke. Je dovolj zalita? Premalo? V petek sem jo prestavila, da bo imela več svetlobe in enakomerneje rasla. Si predstavljate, da pride Ruth na obisk in nezadovoljno odkimava?


O, kaj pa je to? Kosovka si je naredila novo gnezdo med šipkom. Njeno gnezdenje ni trajalo dolgo, saj je bilo že v nedeljo prazno - in vrane site.