O parazitih in celostnem pristopu

Prav prijetno mi je bilo pri srčku, ko sem od vas dobivala spodbude, naj ne odneham pisati bloga, da boste pogrešali moje objave. Ne, brez skrbi, pisanje bloga bom nadaljevala ...

Samo, ti moji metljaji!

Prejšnji teden sem bila pri terapevtki (za bioresonanco). Ko sem ji pojamrala, da sem zelo utrujena in  da me vedno nekaj boli, me je "pomirila": to so paraziti in metljaj je še posebej naporen. Še kakšen mesec bo treba zdržati.

Parazite obdeluje s frekvencami in trenutno sva na polovici spektralnega območja. Pri višjih frekvencah bo šlo hitreje, sem izvedela.

Berem tudi knjigo o parazitih, ki jo je napisal Alan Baklayan (prevedena je tudi v slovenščino). Tam sem izvedela, kako se ta kultni nemški zdravilec loti parazitov.

- bioresonanca,
- vsak dan doma terapije z Zapperjem (najbolj učinkovito: terapevt ti na čip posname terapijo),
- pitje različnih tinktur (na začetku Juglandis),
- jemanje prehranskih dopolnil (npr. MSM),
- pitje vodi z malo mineralov (ni problema pri filtru z rezerzno osmozo).

Jaz jemljem tudi Rizol s pelinom - za vsak primer in da bodo tile drekači čim prej izginili iz mojih jeter.

Sem šele na četrtini knjige, mogoče bom izvedela še kaj.

Listnata zelenjava je odličen vir za metljaje!

Baklayan povezuje parazite s številnimi boleznimi. Ne vem, kaj naj si mislim. Mogoče lažje sprejmem idejo, da se v bolnem telesu paraziti hitreje naselijo, kot pa idejo, da paraziti povzročijo vse bolezni. Mogoče pa ima Baklayan prav.

Še nekaj mi je bilo v knjigi zanimivo:

Vsi, ki imajo parazite, imajo tudi težave z glivicami. Po končani protiparazitni terapiji priporoča zato jemanje visokih doz vitamina C, da se aflatoksini, odpadni strupi, ki jih izločajo glivice (plesni), čim hitreje izločijo iz telesa.

Bakayan priporoča tudi glutation, za razstrupljanje in pomoč mitohondrijem.

Po nekajtedenski protiparazitni terapijo si morajo pacienti očistiti jetra. Moja jetra bodo morala še malo počakati, saj imajo dovolj dela z metljaji.

Po vsem tem mi je jasno, zakaj ima toliko ljudi težave s paraziti in jih ne morejo odpraviti. Potreben je večmesečni, celostni pristop!

Zaradi klopa na urgenco

Kako lepo je urejen eden od urgentnih centrov v Sloveniji, sem se lahko v soboto popoldne prepričala tudi sama. Ko sem na dopoldanskem izletu morala na stranišče, se me je oprijel majhen klop. Tako majhen, da sem ga opazila šele doma. Hitro sem ga odstranila, kot nam svetuje tudi Ministrstvo za zdravje (glej spodaj).

Ker je bil klop majhen, je v koži ostala glava. Hmmm, kaj sedaj? Domači kirurški poskusi niso bili uspešni, čeprav imam veliko izkušenj z odstranjevanjem klopov, saj sem imela psa. Nič, na urgenco bo treba, je zaključil ON.

Pa sva šla. Gneče v novi čakalnici ni bilo, zato se je takoj prikazal medicinski brat (nimam pojma, kako se jim reče uradno). Ko sem mu povedala o svoji težavi, me je opozoril, da je storitev samoplačniška. Ja? Seveda sem privolila v plačilo, kaj pa naj bi storila. Šla k mesarju? Je že imel zaprto ...

Medicinski brat si je nadel posebna očala, z veliko lupo, da je našel tisto majhno glavico. Zanimivo je bilo to, da me je zaradi tega majhnega ugriza bolela roka od zapestja do komolca. Še dva dni me je ranica bolela, tudi oteklino sem imela, kolobarja zaenkrat še ni.

Čeprav to nič ne pomeni, kot si lahko preberete v našem novem članku o klopih in boreliozi, ki je bil objavljen v Avita.

Ranico in sebe sem razkužila še z Rizolom s klinčki (lahko bi tudi uporabila Rizol s pelinom, ampak ga nisem imela pri sebi). Na ranico ena kapljica, zame 10 kapljic, 3 x na dan.

Kaj je urgentno?

Se vam zdi prav, da je odstranitev klopa na urgenci samoplačniška? Moram biti bolj natančna: da je odstranitev delčka klopa, ki ostane v koži, samoplačniška? Če pa nas vsi zdravniki opozarjajo, da je treba klopa odstraniti čim prej.

Vem, vem, sama sem si kriva, kaj pa klopa dobim čez vikend. Dragi moji, čez teden delam in ne hodim na izlete ter v gozdu iščem primerno mesto za lulanje! No, moški klopa zaradi lulanja ne more dobiti, ker mu ni treba tako globoko v gozd. Postavi sem na rob, odpne hlače in z varne razdalje opravi. A ni to še ena diskriminacija?

Ampak, od zafrkancije nazaj k resnim temam. Torej, če pijanček v soboto ponoči pade in ga policisti odrgnjenega pripeljejo na urgenco, je ta ukrep brezplačen. Moj klop, ki lahko - če ostane notri do ponedeljka, ker ne želim ali ne morem plačati 8,50 EUR za odstranitev - povzroči izredne zdravstvene posledice in več 10.000, če ne 100.000 EUR stroškov v zdravstveni blagajni, pa je plačljiv?

Saj ne bi paničarila, če ne bi bilo v Sloveniji toliko klopov in tako visok odstotek okuženih klopov. Kje so naše prioritete?

Odstranjevanje klopov (Vir: Ministrstvo za zdravje)

1. Kdo: Vsak naj si odstrani klopa sam.

Odstranjevanje klopov namreč:

• ni naloga zdravstvene službe oziroma je to le v izjemnih primerih
• ne more biti razlog za obisk ambulante ob 3h ponoči in
• ni razlog za kirurški poseg.

2. Kdaj: čim prej.

Najpomembnejše je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, pregledamo in odstranimo prisesane klope. Če to naredimo dovolj zgodaj, je možnost okužbe manjša.

3. Kako: Klopa primemo s pinceto tesno ob koži in previdno izvlečemo.

Če to naredimo sunkovito, je več možnosti, da se bo zatrgal. Če ostane rilček v koži, to za prenos okužbe s klopa na človeka sicer ni nevarno, lahko pa rilec in del telesa, ki ostane v koži, povzroči ognojitev.

V redkih primerih delčka klopa, ki ostane v koži, z enostavnimi postopki ne uspemo odstraniti. To ni in ne sme biti razlog za kirurški poseg. V takih primerih je najbolje počakati in odstranitev preložiti za nekaj ur oziroma na naslednji dan.

Nekateri skušajo odstraniti klopa tako, da ga vrtijo v smeri urnega kazalca ali  nasprotni smeri, drugi kanejo na klopa kapljico olja ali sline. Ti načini odstranjevanja so uspešni predvsem v primerih, ko so klopi prisesani razmeroma kratek čas, manj uspešni od odstranjevanja s pinceto pa, kadar jih odkrijemo kasno in so zariti globoko v kožo.

Gluten in zastrupitev

Prejšnjo sredo sem si najprej privoščila pico, v četrtek pa še pošteno porcijo testenin. To, vsaj zame, nenavadno veliko porcijo glutena sem relativno dobro prebavila - vsaj tako sem sklepala. V petek sem si drugič v življenju naročila jagenjčka. V restavraciji so mi povedali, da je več dni mariniran v pomarančnem soku in zeliščih. Niti ni bil tako slab, vendar sem pojedla samo polovico porcije - na srečo.

Nekaj ur kasneje se je začelo - bolečine v črevesju, krči, vetrovi. Vse skupaj niti ni bilo tako moteče in sploh nisem pomislila na zastrupitev. V soboto so se težave nadaljevale; karkoli sem pojedla, sem dobila krče, trebuh se je napihnil, šlo mi je na bruhanje (v življenju sem samo dvakrat bruhala, zato so takšni impulzi zame zelo alarmantni).

Dogajanje v črevesju sem poskusila pomiriti s probiotiki in encimi, čaji, masažo, hojo, ležanjem ... Nič ni pomagalo. V nedeljo, okoli poldneva, sem posegla po še enem sredstvu, Rizolu s klinčki. To je mešanica zelišč v olju, ki je obogateno s kisikom. Vedno ga imam s sabo, tudi ko grem na potovanje, ker pomaga pri vsem, tako pri ranicah, da se hitreje zacelijo, kot pri parazitih in vnetjih.

Rizol doziramo postopoma, začnemo s 3 x 1 kapljico na dan in naslednji teden povišamo dozo na 2, nato na 3, do 3 x 10 kapljic na dan.

Takšno postopno doziranje mi v nedeljo ni čisto nič ustrezalo, zato sem vzela kar 3 x 5 kapljic. Eeee, hja, kaj naj rečem, kapljic je bilo preveč. Občutno preveč. Torej, dragi moji, držite se navodil, ki so na izdelkih:)

Situacija v črevesju se je malo pomirila, predvsem krči. V ponedeljkovo jutro sem se zbudila rahlo mačkasto. Počutila sem se, kot bi celo noč plesala, pila in jedla mastno hrano. Rizol je v črevesju pospešil razstrupljanje, ti strupi so se celo noč predelovali in izločali preko črevesja in jeter, zato sem bila zjutraj tako utrujena. Jaz sem spala, moji organi pa so delali.

Kako dobro (razstrupljevalno) deluje rizol sem lahko zavohala v svojem blatu - nič ne bom imela proti, če mi tega vonja ne bo več treba vohati.

V torek sem imela bolečih kolik in ostalih tegob že dovolj, zato sem pri svoji terapevtki prosila za termin in šla na bioresonanco. Ugotovila je, da sem se res zastrupila, ampak na srečo z manj nevarnimi bakterijami. Strinjala se je, da je bila velika količina glutena, ki sem ga pojedla dan prej, dodaten obremenilni dejavnik. Črevesje je bilo vzdraženo in vneto, kar je omogočilo bakterijam iz oporečne hrane, da so si privoščile zabavo.

Ob devetih zvečer se je vse umirilo. Terapija je začela delovati in zopet lahko normalno funkcioniram. Vedno znova sem fascinirana, kako črevesje vpliva na naše počutje - in to je bil tudi razlog, da sem napisala ta prispevek. Vse prevečkrat pozabljamo, da je črevesje dolgo 7,5 metra in po površini meri 400 kvadratnih metrov. To je pa že pomemben "kaliber", a ne?

Paraziti - moji novi prijateljčki

Res sem želela pisati o bolj veselih temah, na primer o rožicah ali knjigah za poletno branje! Ampak, pojavila se je zelo aktualna in zanimiva tema, ki je pa hkrati tudi rahlo grozljiva. V glavno vlogi ne nastopam jaz, ampak moji "prijateljčki", ki so se trenutno naselili pri meni. Bi morala reči "v meni"?

Najprej se je vse skupaj začelo nedolžno in sicer aprila, ko sem šla na bioresonančno testiranje. Takrat sem (prvič) slišala, da se bo po glivicah in plesnih treba lotiti tudi parazitov. Ha? Parazite imam??? Presenečenje je bilo seveda veliko, saj nimam nobenih zunanjih simptomov, zaradi katerih bi posumila na okužbo s paraziti.

Vedeti morate, da se lahko vsakdo okuži z njimi, saj so povsod v (toplotno neobdelani) hrani. Imunski sistem jih pridno sproti uničuje, zato niti ne opazimo, kaj se v telesu dogaja. Ko pa pride do oslabitve imunskega sistema, se lahko paraziti ugnezdijo v za njih ugodnem okolju in začnejo delati težave.

Parazitov je več vrst, mene so "osrečile" samo gliste. Terapevtka mi je povedala, da odrasle gliste niso tako problematične kot njihova jajčeca. Odrasle gliste so lokalni problem (v črevesju), jajčeca pa sistemski - ker so povsod po telesu. Z različnimi terapijami zato uničujemo parazite v vseh razvojnih fazah, kar ni vedno enostavno.

Včeraj sem dobila drugo močno terapijo proti glistam. Dobra novica je, da je že prva odlično delovala, zato se je število glist močno zmanjšalo. Doma sem uporabljala tudi aparat Zapper (ki ga je razvila dr. Clark, vodilna svetovna terapevtka za parazite) in pridno pila Rizol s klinčki (boljši bi bil Rizol s pelinom, ampak ga nisem imela odprtega). Za podporo imunskemu sistemu jemljem Zeolit, že ves čas terapije pa Bactoflor 10/20.

Zdaj, ko tole pišem, mi je slabo, občutek imam, da bom morala bruhati; vrti se mi, roke se mi tresejo, počasi me začenja boleti glava, črevesje je napihnjeno, koncentracija je slabša ... Vse to so značilni simptomi, ki nastanejo, ko paraziti odmirajo. Njihova beljakovinska telesca v črevesju razpadajo in pri tem se tvorijo močni strupi, ki jih mora telo predelati. Najbolj so na udaru jetra, ki nevtralizirajo najhujše strupe.

Da bo še bolj zanimivo, nas lahko paraziti obremenjujejo tudi "posmrtno" - ko že odmrejo in so v telesu shranjene samo njihove informacije. Najprej sem se tolažila, da imam težave samo z mrtvimi paraziti, ki sem jih recimo dobila leta 1976, ko sem med otroško igro, za žejo, grizljala kislice. Ampak, glede na rezultate testiranja (frekvenčno območje) so gliste žive.

Imeti parazite ni preveč prijetno, tudi, če nimaš zunanjih simptomov. Ampak, svojim sem napovedala vojno napoved in niti sence dvoma ni, kdo bo zmagal!!!

Gliste ali nematode (vir) 

V Aviti smo o parazitih napisali članek Še vedno imamo črevesne parazite, objavljam odlomek:

"Kaj povzročajo paraziti

Zaradi parazitov, ki se naselijo v prebavilih, veliko slabše izkoristimo hranilne snovi, ki jih zaužijemo. Uničujejo celice, tkiva in organe, ob tem pa nas zastrupljajo s svojimi izločki.

Simptomi okužbe s paraziti so zelo številni: izguba apetita, občutek hladu, kašelj, driska ali zaprtje, težave z odvajanjem vode, kronična utrujenost, nespečnost, vročina, glavobol, kri v blatu, izkašljevanje sluzi s krvjo, slaba odpornost, srbečica, rumena obarvanost kože in beločnic, bolečine v sklepih, izguba spomina, bolečine v mišicah in krči, slabost in bruhanje, izpuščaji, krvavitev iz danke, izpad zadnjega dela črevesja, kratka sapa, bolečine v želodcu, napenjanje in vetrovi, zabuhlost in potenje ter škripanje z zobmi med spanjem.

Kronične okužbe z zajedavci povzročajo številne bolezni kot so astma, rak, anemija, vnetje jeter, alergije, bolezni srca, glavobol, artritis. Nekateri črvi, ki se naselijo v črevesju, povzročijo odprte rane v črevesni steni. Zaradi krvavenja iz ran se blato obarva zelo temno. Izguba krvi lahko povzroči pomanjkanje železa, anemijo in omotičnost.

Še posebno pozorni moramo biti pri alergijah, astmi in rakastih obolenjih, saj v teh primerih obstaja zelo velika verjetnost, da so v telesu prisotni paraziti."