Indijski eksperimenti s karijem in lososom

"Zakaj pa v zadnjem času tako pogosto kuhaš po indijsko?" me je vprašal, ko sem mu povedala, da bova v nedeljo jedla indijski kari z lososom. "A prepogosto kuham indijsko?" sem se začudila. "Ne, samo sprašujem, ali je kakšen poseben vzrok. Drugače so jedi, ki jih skuhaš, dobre."

Res ne vem, zakaj v zadnjem času večkrat uporabim indijske začimbe. Mogoče zato, ker se izogibam glutenu in mesu, ter si z (meni) manj znanimi začimbami popestrim jedilnik. Poleg tega, da so indijske začimbe zdrave - razen, če niso zastrupljene s težkimi kovinami in pesticidi. Zato svoje začimbe kupujem izključno v eko trgovinah.

V soboto sem se podala na lov za črnimi sezamovimi, koriandrovimi in koromačevimi semeni. Za recept, ki sem si ga izbrala v moji novi knjigi o kariju, sem potrebovala cel kup začimb, ki jih nikoli ne bi kombinirala z lososom (ali drugo ribo). Rezultat je bil zelo okusen, predvsem pa je priprava jedi zelo preprosta. Avtorica knjige ta recept rada uporabi, ko ima goste, saj se lahko omaka pripravi prej. Ko pridejo gostje, prelije losos z omako in ga počasi kuha 8 minut.

To je bil moj cilj: losos po indijsko (recept je iz knjige Madhur Jaffrey's Ultimate Curry Bible, avtorice Madhur Jaffrey's)

V kuhinji mi je družbo delala orhideja 

Omaka s popraženimi začimbami in paradižnikom. Ker ne maram karijevih listov, sem dodala peteršilj.

Tudi losos je potrebno marinirati z začimbami (predvsem kurkumo in kajenskim poprom); stati mora 1 - 6 ur. 

Losos je že v omaki in se previdno kuha. Narezati ga je treba na 4 x 6 cm velike kose, da ne razpade.

Moj končni izdelek, ki sem ga postregla z basmati rižem. Ne morem opisati, kako sočen in mehek je bil losos. Najbolj všeč mi je bila kombinacija koromačevih semen in lososa. Nikoli si ne bi mislila, da se ujemata.

Veste, kaj je najboljše? To, da me čaka še več kot 200 karijevih receptov iz celega sveta, da jih preizkusim. Ko so se Indijci selili po svetu, so s sabo prinesli začimbe. Jedi so prilagodili zelenjavi in mesu, ki so ga našli v svoji novi domovini. Nastali so zelo zanimivi recepti.

V knjigi tudi piše, katero karijevo jed je najraje jedel Nelson Mandela. Ne, nič ne povem ... :)

Kuhati po indijsko ni tako težko!

Zakaj ljudje ne marajo jesti zelenjave? Ker je ne znajo pravilno pripraviti! Zelenjava mora biti dobre kakovosti, zdrava, sočna, zrela. Ne smemo je preveč skuhati in uporabiti moramo primerne začimbe. Zveni mogoče komplicirano, vendar ni.

Za popestritev svojega jedilnika sem si zadnjič naročila dostavo dveh indijskih jedi in kruha. Naročala sem prvič in presenetilo me je, da sem dobila tako majhno porcijo. Saj je bilo hrane dovolj in bila je zelo okusna, vendar je bila predraga glede na velikost porcije. Riž ali kruh je potrebno naročiti posebej.

Ta izkušnja, ko sem za skromno porcijo piščanca z malo zelenjave in omake plačala 12 EUR, me je vzpodbudila, da sem se prijavila na kuharsko delavnico. V skuhni so ravno zbirali prijave, pa sem naju s prijateljico S. hitro prijavila.

Delavnice sem se udeležila brez prevelikih pričakovanj in bila na koncu navdušena: kuhati po indijsko sploh ni tako težko, samo ustrezne začimbe je potrebno imeti. Pripravili smo polnjene žepke, glavno jed s piščancem, riž in lečo po indijsko, zelenjavno prilogo, pekli smo kruh. V kuhinji je dišalo po indijskih začimbah, predvsem po ingverju in česnu, ki ju je bilo v vsaki jedi zelo veliko. Še tri dni kasneje sem smrdela po česnu ...

Chapati - indijski kruh

Delavnico je vodil kuhar Om Raj - zaupal nam je številne, zelo uporabne "skrivnosti" iz indijske kuhinje, tudi o uporabi in nakupu začimb

Riž in leča na indijski način ter piščanec v posebni omaki

Danes sva se s prijateljico S. odločili, da se sami  lotiva kuhanja glavne mesne jedi, riža in zelenjavne priloge. Namesto piščanca sva uporabili eko kozice iz Hoferja, skuhali sva basmati riž brez indijskih začimb in pripravili krompir s cvetačo in kurkumo. Vse začimbe sem kupila v ekološki trgovini (treba je paziti na plesni, pesticide in težke kovine, ko kupujemo azijske začimbe).

Nad rezultatom sva bili tako navdušeni, da sva pozabili fotografirati. Kozice so bile kar pekoče, vendar ne na tajski ali mehiški način, bolj "celostno" pekoče. Ugotovili sva, da se potiva predvsem zaradi ingverja, ki sem ga preveč dodala glavni jedi. Ne, nikakor ni bilo krivo rdeče vino ...

Zaključek (napisano en dan kasneje):

1. Indijske hrane ne bi mogla jesti vsak dan, saj so mi začimbe preveč močne in neznane. Za popestritev jedilnika, še posebej v hladnih dneh, pa je zelo dobra.
2. Najmanj en dan iz vseh por "smrdimo" po česnu in ostalih začimbah, zato je treba indijsko kuhati predvsem čez vikend.
3. V indijski hrani je zame preveč ogljikovih hidratov in premalo surove zelenjave - kar je razumljivo glede na razmere v Indiji. Ampak, solata z bučnim oljem je zapisana v mojih genih, zato bi jo hitro pogrešala.