sreda, 11. marec 2020

Slab eksperiment z glutenom

Ne vem, kaj mi je bilo, ampak zadnja dva tedna sem pojedla veliko glutena. Volčja lakota me je pograbila in z užitkom sem v usta dajala kruh. Saj sem pazila, da je bil iz dobrih virov, ampak vseboval je gluten.

Dva tedna kasneje sem najmanj dva kilograma težja in napihnjena kot krof.

Tisti, ki ste že izkusili razliko, če jemo gluten ali pa ne, veste, o čem govorim. Poleg tega so možgani malo bolj zamegljeni in počasni.

Še nekaj je bilo očitno: kruh z glutenom me je nasitil na uro ali dve, potem pa sem bila zopet lačna.

Danes sem pojedla zadnji košček eko lepinje in se poslovila od glutena. Za kazen bom šla ponovno brat knjigo Davida Perlmutterja Požgani možgani.

Aprila se bomo na Facebook strani Avita podrobneje posvetili hormonom in estrogenski dominanci.

Če kdo sumi, da ima, težave z estrogensko dominanco, lahko povem svoje izkušnje:

- Prehrana brez glutena in mleka.
- Jemanje prehranskih dopolnil, kot je vitamin D, magnezij, B-kompleks, probiotiki ...
- Če je treba progesteronska krema, (mazala tri mesece), DHEA (ne prenašam) in pregnenolom (ta mi je zelo pomagal).
- Nujno prehransko dopolnilo je DIM (preberite si več v članku Diindolilmetan (DIM) in estrogenska dominanca).


Iz članka:
"Če estrogenske dominance ne zdravimo, se lahko sčasoma pojavijo hujša obolenja, kot so miomi, endometrioza (zadebelitev tkiv rodil ali izven rodil), menoralgija (močna krvavitev), hipotiroidizem (zmanjšano delovanje ščitnice), lupus, rak materničnega vratu, jajčnikov in dojk."

torek, 10. marec 2020

Retrogradni Merkur, Lui, hrana in zvezda 5

Jupi, jupi, jupi! Prvi retrogradni Merkur letos se je končal. Danes sem zopet lahko delala (z možgani), misli so bile bolj jasne in srce optimistično.

Včeraj sem svojega kužka Luia peljala na bioresonanco. Kot je usoda želela, sem dobila psa, ki ima preveč aluminija (posledica cepiv), ki ima težave z očmi in je alergik. Vsi pravijo, da je pri meni v pravih rokah in da ne bi mogel dobiti boljše skrbnice. Se strinjam (hahaha).

Lui je na bioresonanci že pravi frajer (glej sliko spodaj). Po vsaki terapiji je utrujen, ampak mu zelo pomagajo. Dajem mu veliko prehranskih dopolnil in sem zelo optimistična, da se bo njegovo zdravje izboljšalo.

Prejšnji teden sva imela borbe glede hrane. Ker je zelo alergičen na piščanca in svinjino, noče pa jesti rib, zajca, divjačine, ovce ... ima zelo omejen izbor beljakovin. Za zelenjavo tako meni, da je primerna kvečjemu za kravice. Je pravi ekspert, ko je treba ločiti meso od zelenjave (glej sliko spodaj).

Če bi bilo po njegovo, bi mu zjutraj, v bližino njegove postelje, dala celega pečenega/kuhanega piščanca, on pa bi si čez dan postregel, kaj in ko bi mu ustrezalo. Naslednji dan bi se zgodba ponovila s svinjino, tretji dan bi pa zopet piščanca, ker dva dni zapored res ne more jesti enake hrane.

Njegovi izbirčnosti sem morala narediti konec, zato sem vztrajala, da poje hrano, ki mu jo ponudim. Naj takoj povem, da dobiva najboljšo mokro ali skuhano hrano, ki bi jo vsakdo pojedel. Na primer, eko angus govedina (dobim razne kose od kmeta), zraven koromač, korenje ali solato, dodam začimbe in OH (brezglutenske testenine, riž, polento, ovsene kosmiče).

Bojevala sva se tri dni in v tem času je pojedel samo 150 gramov mokre hrane (dnevna doza zanj je najmanj 400 gramov). Jaz sem se medtem jezila (sama pri sebi), sekirala, bolel me je želodec (kar se zgodi enkrat na pet let), dvomila sem o svoji vzgoji, pes se mi je smilil ... Drugi dan zvečer, ko se mi je zdel že čisto shiran, sem ga stehtala in tehtnica je pokazala 11 kilogramov. Uf, ni krize, boj lahko nadaljujeva.

Tretji da, okrog poldneva, sva sklenila kompromis: zmešala sem svojo kuhano hrano z njegovo najljubšo konzervo in nastalo je 350 gramov hrane. Vse je pojedel. Vse. Polizal je skledo in se smukal okrog mene za še več.

Ampak, (moje) trpljenje se je splačalo, sedaj je do hrane bolj spoštljiv. Če po petih minutah ne poje, mu jo odvzamem in dam kasneje. Lui je bil že ob prihodu iz zavetišča poseben kuža, prestrašen in nesocializiran, zato sem bila vesela, če je sploh kaj pojedel. Zato se je pri hrani razvadil - sama sem kriva.



V bistvu sem mislila napisati nekaj o slabi zvezdi 5, ki se letos nahaja na vzhodnem delu tlorisa in povzroča težave. Jaz sem jo lani imela v spalnici, letos pa v pisarni. Groza, vam rečem. Tale petica v spalnici je res grozljivka in sedaj razumem, zakaj svetujejo, da spiš drugje. Jaz sem po sili razmer res polovico leta spala v dnevni sobi na kavču, ampak, to je že druga zgodba. Zelo sočna, vam rečem.

Za leto 2018 sem napisala nasvete o zvezdi 5. Da se ne bom ponavljala, si preberite članek. Samo upoštevajte, da je zvezda 5 letos na VZHODU.

https://helena-golenhofen.blogspot.com/2018/02/kateri-del-stanovanja-je-v-2018.html