Vir:
http://www.pozitivke.si/
1) PREUSMERJANJE POZORNOSTI
Pozornosti javnosti preusmerjaj od pomembnih problemov k nepomembnim s pomočjo poplave nepomembnih informacij. Javnost je treba ohranjati zaposleno, zaposleno, zaposleno,
da ljudje ne bi razmišljali; da se ne bi zanimali za osnovna vedenja, razumevanje sveta.
2) USTVARJANJE PROBLEMA
Ta metoda se imenuje tudi "problem-odziv-rešitev". Ustvariti je treba problem, da bi se del javnosti nanj odzval. Na primer: sprožiti in predvajati nasilje z namenom, da bi javnost lažje sprejela omejitev svobode, ekonomsko krizo ali da bi se upravičilo rušenje socialne države.
3) POSTOPNOST SPREMEMB
Da bi javnost sprejela nek nesprejemljiv ukrep, ga je treba
uveljavljati postopoma, po kapljicah, mesece in leta dolgo. Spremembe, ki bi lahko povzročile upor, če bi bile vpeljane v kratkem času, bodo sprejete s pomočjo politike majhnih korakov. Svet se tako sčasoma spremeni, ne da bi to zbujalo zavest o spremembi.
4) ODLAGANJE
Še en način za pripravljanje javnosti na nepriljubljene spremembe je, da se jih
napove dolgo vnaprej. Ljudje naj ne začutijo takoj teže sprememb, naj se zgolj začnejo privajati na idejo o njih. Poleg tega pa skupni up v boljšo prihodnost olajša njihovo sprejemanje.
5) UPORABA OTROŠKEGA JEZIKA
Ko se odrasle naslavlja tako, kot da bi se govorilo z otroki, lahko dosežemo dva koristna učinka: občinstvo potlači svojo kritično zavest in sporočilo dobi večjo moč vpliva na ljudi. Ta sugestivni mehanizem v veliki meri uporablja tudi oglaševanje.
6) ZBUJANJE ČUSTEV
Zloraba čustev je klasična tehnika, ki pomaga pri sprožanju kratkega stika v razumni presoji.
Kritično zavest nadomestijo čustveni impulzi (jeza, strah, itd.). Uporaba čustvenega registra omogoča dostop do nezavednega, kamor je potem mogoče vpeljevati ideje, želje, skrbi, bojazni ali prisile, ali pa vzpodbujati določena dejanja.
7) NEVEDNOST
Revnejšim slojem je treba preprečiti dostop do razumevanja mehanizmov za manipulacijo nad njihovo lastno privolitvijo. Kakovost izobraževanja nižjih družbenih slojev naj bo čim bolj povprečna in slaba, da prepad med znanjem nižjih in višjih slojev ostane nepremostljiv.
8) POVELIČEVANJE NEUMNOSTI
Javnost je treba spodbujati, naj čim bolj sprejema povprečnost. Ljudi je potrebno prepričati, da je modno biti neumen, vulgaren in neveden. Istočasno je treba zbujati odpor do kulture in znanosti.
9) USTVARJANJE OBČUTKA KRIVDE
Posameznika je treba prepričati, da je
zgolj in samo on kriv za lastno nesrečo zaradi pomanjkljivega znanja, svojih omejenih sposobnosti ali lastnega nezadostnega truda. Posameznik se bo tako podcenjeval, sebe bo imel za krivega in se odrekel boju proti pravim vzrokom njegovega stanja, namesto da bi se uprl ekonomskemu sistemu.
10) ZLORABA ZNANJA
Hiter razvoj znanosti je v zadnjih 50ih letih ustvaril rastoč prepad med znanjem javnosti in tistim, ki ga posedujejo ter uporabljajo vladajoče elite. >>Sistem<< je po zaslugi biologije, nevrobiologije in praktične psihologije deležen naprednega znanja o človeku na fizični in psihični ravni.