petek, 14. januar 2011

Zdravje: Razkisanje telesa z bazično kopeljo - se res kaj zgodi?

Seveda nimam časa pisati bloga, če pa sem dvakrat na teden na treningu, zaključujem finance za leto 2010, pridno svetujem s feng shuijem in sodelujem pri nastajanju http://www.avita.si/.

Vseeno pa si dvakrat na teden pripravim bazično kopel in se za dve uri potopim v toplo vodo. Družbo mi dela knjiga in velik kozarec vode. V sredo pa sem si kopel popestrila z "znanstvenim" raziskovanjem. Nekateri izkušeni bazični kopalci namakalci namreč trdijo, da ima voda na koncu kopanja nižjo pH vrednost, kot na začetku. Razlika nastane zaradi razkisanja: kisline iz telesa reagirajo z bazično vodo in pH se zniža.

Bazične kopeli prinašajo toliko koristi, vendar se jih še večina ljudi ne zaveda

V moževi omari sem odkrila elektronski pH-meter, ki meri pH na dve decimalki natančno, zraven pa še temperaturo. Mimogrede: moja idealna temperatura vode za bazično kopel je 40,5 stopinje, sem ugotovila. Pri poskusu me je tudi zanimalo, ali so tri jedilne žlice bazične soli, kot piše na etiketi, dovolj za velikost moje kadi (je čisto standardne velikosti).

Naredila sem štiri meritve:

1. Čista voda, brez primesi
- 7,44 pH
- 44 stopinj

2. V vodo sem dala 3 jedilne žlice bazične soli
- 9,00 pH
- 43 stopinj

3. Dotočila sem hladno vodo
- 8,70 pH
- 40,6 stopinj

4. Po končanem dveurnem namakanju
- 8,70 pH
- 34,3 stopinje

Komentar:
Ko sem ugotovila, da se pH ni nič spremenil, me je Dominik opozoril, da je pH tekočin zelo odvisen od njihove temperature. Pogledal je v različne tabele, ki jih ima, in ugotovil, da se je pH v mojem primeru spremenil za 0,17 pH. Ko sem še povesila nos zaradi majhne razlike, me je pomiril, da je pa to kar veliko!

Ugotovitve:
Za mojo kad je doza čisto pravilna, priporočen začetni pH mora biti okrog 8,5. Voda se je sicer ohladila na 34 stopinj, vendar me ni nič zeblo, saj je naša kopalnica majhna in topla. Če bi dotočila vodo, bi morala obvezno dodati tudi bazično sol, da bi dobila ustrezen pH in ves čas trajanja kopeli intenzivno razkisala.

torek, 11. januar 2011

Življenje: Kako v letu 2011 uresničiti svoje cilje

Marketinški guru Aleš Lisac je obiskovalce bloga povabil, da naj napišejo svoje cilje za leto 2011 (le zakaj se jaz nisem tega spomnila?). Zanimivo, največ želja je bilo namenjenih izgubi teže in izboljšanju prehrane, čeprav berejo blog predvsem podjetniki.

Nekaj dni kasneje pa jim je Aleš sporočil tole:

"Novoletni cilji – zakaj jih je tako težko uresničiti?

Sklenili ste, da boste v novem letu več telovadili. Lep, koristen cilj. Zakaj tako malo ljudi vztraja pri takšnih ciljih, čeprav so res koristni?

Ker je veliko lažje in bolj udobno gledati televizijo kot se potiti v fitnesu!

Sklenili ste, da boste prebrali vsaj dve knjigi na mesec. Vaš plemeniti cilj se izgubi nekje pri prebrani polovici prve knjige. Zakaj? Ker vas motijo otroci, ker nimate časa, ker … je veliko bolj enostavno nič spremeniti in ostati vklenjen v svoje ustaljene navade.

Kaj torej storiti, da se bodo cilji res uresničili?

Pomagajo tri stvari?

1. Javna objava ciljev; cilji morajo biti jasni, količinsko in časovno določeni!

2. Partner, ki vam pri tem pomaga – veliko lažje je, če niste sami.

3. Kazen – kako se boste kaznovali, če cilja ne boste uresničili.

Moj znanec je shujšal za 20 kilogramov v pol leta. In idealno težo ohranja že več kot leto dni. Kako mu je to uspelo?

Na pikniku, kjer je bilo 20 ljudi, je javno povedal, da bo shujšal. Pri cilju se mu je pridružil prijatelj, ki je tudi naznanil, da bo shujšal 10 kilogramov. In oba sta javno naznanila, da bosta politični stranki, ki jo oba izjemno sovražita, nakazala vsak po 2.000 evrov, če jima ne uspe. Poti nazaj ni bilo … :)

Cilje boste uresničili, če boste aktivni, če boste delali tisto, kar vsa vodi k uresničitvi ciljev. Ja, brez akcije ne bo nič.

Aja, še ena pomembna zadeva …

Najprej vprašanje: Kako težko se vsako jutro pripravite k aktivnosti, ki ji pravimo umivanje zob? Nobenih težav nimate s tem, mar ne? Nobene posebne težave z motivacijo … Veste, zakaj nihče nima težav s tem, da bi se motiviral k umivanju zob?

Ker je to ritual, na katerega smo se navadili!

Vse, kar postane ritual, je tako lahko kot dihanje. Kaj morate narediti, da bodo aktivnosti, ki vam v vašem osebnem in poslovnem svetu prinašajo rezultate, postale ritual?

Vztrajajte pri svojih novih aktivnostih vsaj 21 dni! To je to. Če boste vztrajali tri tedne, bo vaša nova aktivnost postala lahkotna, neboleča, samo po sebi umevna, tako kot umivanje zob.

Veliko uresničenih ciljev v letu 2011 vam želim."

To o navadah, lahko samo potrdim. Verjetno je za Aleša Lisca dovolj 21 dni, da se navadi ali odvadi nekega početja, zame so bili potrebni vsaj trije meseci, da sem se navadila na telovadbo!

ponedeljek, 10. januar 2011

Življenje: Poroka in fotografi - navodila za iskanje

Objavljam članek iz bloga Sonata Photographica, ki bo zelo koristen za vse bodoče mladoporočence (in njihove sorodnike/prijatelje):

Cena fotografiranja poroke? Cena česa?

Tokratna objava se je pletla v moji glavi, skorajda od dneva, ko sem stopil na samostojno fotografsko pot. Namreč skoraj ne mine teden, ko med pošto v virtualnem nabiralniku ne naletim na tole klasiko:

Pozdravljeni,

že nekaj časa spremljam vaš blog na katerem imate čudovite fotografije. Z zaročencem se nameravava poročiti …….., in naju zanima okvirna cena fotografiranja poroke?


Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujeva in vas lepo pozdravljava.

Kratko jedrnato! Kakšen naj bo odgovor fotografov? Naj hladnokrvno pošljejo cenik, če ga imajo, naj napišejo 200€, da se potencialna stranka ne ustraši ali naj navije zadevo na 2.000€ ali več, da se izogne klasični slovenski poroki?

Drage neveste, ki načrtujete (žal ste vseprevčkrat same in podprte z nasveti prijateljic in mamic) svoj sanjski dan, tule bomo postali malce grobi, zato zdržite nekaj stavkov, saj bo šlo!

Vaš izvoljenec bo pristal na vse kar mu boste rekle in to že veste. Dokaz za to trditev, je že dejstvo, da se kot partner v pogovorih, vedno najprej srečam z nevesto! Nikoli (lažem, v vseh letih le dvakrat) me ni kontaktiral ženin! Popravljam, saj je bil eden od dveh pač dober prijatelj, pa še ta zaljubljen v moj način dela in ni želel nikogar drugega. Sklep ki sledi je tisto, kar je malo grobo: ženinom, je malo vseeno, samo da bo vse lepo in prav!!!

No in tudi če jim ni vseeno, mora biti vse lepo in prav! In kje drugje, kot na poroki mora biti vse lepo in prav, brez kakih nebodigatreba frustracij. Torej poroke začnite NAČRTOVAT!!!!!! In to ne tako, da se dva zaročenca dogovorita, da sta sicer oba za to, da se poročita avgusta, v nekem gradu, gostilna bo že ena prosta, muziko, bo že nekdo zrihtal, ….

Kam pes taco moli? Predvsem tja, kamor si večina ne upate! Načrtovalci(svetovalci) porok niso bav bav, niso nepotreben strošek, ker verjemite, da če se resno ne boste lotili NAČRTOVANJA, potem boste sicer poročeni, ampak vaš poročni dan, bo skorajda tak, kot vsak drug dan, ko greste na večerjo, le oblečeni boste lepše. Res je, da se je poročilo že pet vaših prijateljic, poročila se je sestra in konec koncev tudi babica in dedi sta se znala poročit, v čem je potem takšna znanost???!!!!

Predvsem v odnosu do tega dneva!!! To je dan dveh ljudi, ki si bosta pred prijatelji obljubila zvestobo in gradila svoji življenji skupaj. Ne gre za zgolj obred, kar bi ciniki radi prodajali, ali pa predvsem tisti, ki v tej zgodbi niso uspeli. Slovenija je žal slavna tudi po tem, da imamo najmanjše število porok na prebivalca v Evropi!!!! Halooooooooooooooooooo!!!

Vse je v odnosu! In ta dan si ga zasluži, predvsem pa razlog zaradi katerega do tega dneva sploh pride. Ni pomembna tradicija, ni pomemben otrok na poti, pomembna je ljubezen in zato, da jo bomo praznovali, vsaj ta en dan, tako kot se spodobi, gremo nazaj k osnovni debati. Načrtovanje!

Če gremo lepo po vrsti in smo pred tem, da začnemo po slovesnkih širjavah, pošiljati elektronska povpraševanja gostincem, muzikantom, frizerjem, vizažistom, fotografom, cvetličarjem, izposojevalnicam limuzin, poročnih oblek, …. , ste videli koliko poklicev, podjetji je že na spisku, potem se ustavite in se še enkrat s spiskom, ki je nastal včeraj, s svojim partnerjem usedita dol in se še enkrat pogovorita. Predvsem o tem, če sta nalogi kos!

Zgornji mail, ki je pripet govori le eno, da nalogi niste kos, da ne veste kaj iščete, da ne znate vprašat kaj sploh iščete ali pa, da je nekaj narobe z odnosom. Velikokrat se s pari pogovarjam o tem, kako nerodno, se začela naša komunikacija, saj se kot rečeno dostikrat začne v stilu, kot bi kupci avtomobila, preko maila vprašali prodajalca : “Koliko stane avto?” Kakšen avto? Družinski enosprostorec, terenec, kupe, luksuzno limuzino, avtobus, …?? Vse to je avto!

Zatakne se že pri fotografu! Kaj še bo? Če že imamo srečo in je točno tista, samo najina gostilnica, na najin dan najina, kako sestaviti jedilnik, ko pa med vsemi prijatelji in sorodniki sedijo vegetarijanci, obsedeni “montignakovci”, dedek, ki ne je rib, teta, ki se ji spahuje po cvrtju, stric pa prisega na oversized dunajce, ….??? Malce kompliciram vem, je načrtno.

Fotografi (mislim da lahko govorim v imenu le cirka 20 njih v Sloveniji, ker ostalo je pač sramota za poklic …… O tem drugič!!!!) se že zato, ker je fotografija ena taka lepa obrt, radi lotevamo porok, saj je na kupu toliko različnih stvari, da se nam od vsega lepega kar smeji in nekateri smo radi tam cel dan. Nekateri fotografi so recimo biznismeni, pa je po takšni logiki najbolje delat 5 porok na dan, seveda le obred, cmok, še dve tri slikice na stopnicah, cmok, še nogo ob drevo, cmok, adijo, grem na drugo poroko. Spet drugi bi radi začeli, ker se odlično služi denar, pa delajo poroke za 200€, so pa tudi taki, ki so okvire naše deželice presegli, odnos/attitude jim tule ni všeč in delajo večinoma v tujini in na slednje bodimo ponosni, le pozabijo naj ne, da bodo le s svojo prisotnostjo tudi oni dvigovali ugled poročnega dneva in odnosa, ki ga ta dan zasluži. Eto obračun s kolegi končan, nazaj k nevestam in ženinom.

Tako veliko sem že napisal, pa še vedno ne pri bistvu! Najbolje da naredim, kar kratka (upam, ker imam občutek, da je danes dober dan za pisanje) navodila.

NAVODILA:

Najprej takole: koliko vam pomenijo lepe fotografije? Ste pripravljeni za fotografiranje potrpeti kakšno urico več, morda rezervirati, kar cel dan le za to? Ali pa želite zgolj dokumet, da smo se pač poročili? Odgovorite si sami!

•Proračun! Žal je veliko odvisno prav od njega. Prašička na mizo, preštejte tudi kovančke in to je to! Če je vsega bolj malo, potem fotografov kot so Rovan, Horvat, Videtič, Aperturia, FirstFinger, morda celo SonataPHOTOGRAPHICA, raje ne kontaktirajte, boste razočarani. Za lepe fotografije, ki jih kažemo na spletnih straneh, so verjemite najbolj odgovorni fotografirani pari sami, saj so si neizmerno želeli biti fotografirani in to dobro, ne kar tako mimo grede, zato so si vzeli čas, se pripravili, se z nami pogovarjali, izrazili želje ter se na koncu prepustili toku dneva in ja plačali so tudi! Poseben tretma plačate tudi pri zobozdravniku.

•Ob povpraševanju navedite čas, lokacije obredov, naslov večerne zabave, koliko bo približno svatov…. Ne samo: “Lepe slike imate, koliko pa to stane?” Saj se kasneje skozi mesece priprav dejansko vse prepogovarjamo večkrat, ampak verjemite, da boste dober vtis, pustili že s tem, da bo iz vašega povpraševanja odsevalo, še kaj drugega, kot le strah, pred previsoko ceno. Odnos/attitude!

•Koliko je vredno fotografovo delo? Stvar ponudbe in povpraševanje bi se reklo…. Mhmmmm. Pa razčistimo še s tem. Poročni dan ima nek proračun, ki je razdeljen zelo na približno takole: Polovica sredstev bo padla na večerno zabavo, pa bil to šotor ob kmečkem turizmu, piknik za Savo ali pa Kendov dvorec. Upravni stroški, prstana, vabila, cvetje, torta, obleki, …, ogromno je tega pobere 20% proračuna. Fotografi 10-15 in na podobnem vzorcu še glasbeniki. Slednja matematika je zrasla izključno na mojem zeljniku in je približek, ki pa je zelo odvisen od prioritet para, ki se poroča. In če sedaj pogledate svoj kupček, veste katera graščina, mega zvezda slovenske popevke in fotografski as, bodo krasili vaš dan. In še ena standard “fora” fotografov: kaj vam ob prstanih na roki ostane po poroki? Spomini na lep dan in fotografije.

Do sedaj sem videl že toliko različnih porok, da z gotovostjo lahko trdim, da je poroka lahko lepa, četudi je skromna, da se le opazi tisti pravi odnos, ker verjemite, še tako “nobel” poroka ne zakrije napačnega!!!! Tako kot glasbeniki ne ocenjujejo porok, tako jih tudi fotografi ne in o njih kot takih ne komentiramo prav veliko, se pa vsevečkrat spotikamo ob ta tolikokrat omenjen odnos. Je res tak problem vrednot, prioritet v življenju, da se stvari lotevamo tako plehko, površinsko?! Videvamo nepredstavljivo drage najete obleke, limuzine, ker očitno se v ulici to še vidi, že pri jedilniku, ko pa je glavni skalp oversized dunajski zrezek, pa le izbruhne pravi nivo…

Večkrat sem že rekel, da je bolje biti brez cenenega fotografa in plehke muzike, brez najete limuzine, v kupljeni obleki za 300€(internet obstaja), kakor da ste oropani iskrenega sproščenega praznika ljubezni s prijatelji in z večerjo, ki ne bo podobna tisti, ko z ženo po celen dnevu prideta iz službe.

Se vidimo v naslednjih poročnih pravljicah….

nedelja, 9. januar 2011

Izlet: Na Goro Oljko pri Polzeli

Na Goro Oljko sva prišla čisto naključno. Najprej sva določila grobo smer proti bolj sončnemu delu Slovenije, nato na avtocesti opazovala, kdaj nama bodo sončni žarki dovolj močni, in zavila proti Polzeli. Tam sva opazila tablo na Goro Oljko in vzela pot pod noge. Na poti nisva opazila nobenih informacijskih tabel z zemljevidom, zato sem izprašala prvega sprehajalca, kam sploh greva. Uro in pol do vrha - ni problema, greva gor (največji motiv je bilo zagotovilo planinca, da je na vrhu velik planinski dom).

Na prvi letošnji fotografski izlet sta me spremljala "veliki niki" in teleobjektiv. Vedela sem, da bodo bolj zanimive ozkokotne fotografije, saj narava še spi in bi bile panoramske fotografije barvno dolgočasne.

















Izlet je bil zelo zanimiv, čeprav sva v koči dobila zadnje ostanke (bilo je ob 14. uri!). Uf, koliko lačnih planincev je še prišlo za nama, pa tudi na poti sva jih še nekaj srečala.