Fotografiranje na ljubljanskem mostu

V soboto sem bila na delavnici Ulične fotografije z Juretom Kravanjo. Bilo je super, lepo vreme, majhna skupina, veliko znanja in zanimivih nalog ...

Uganete na katerem mostu smo bili?

Naš "strogi" učitelj Jure Kravanja - vsi tisti, ki Jureta osebno poznajo, se bodo nasmihali ob pridevniku strogi ...

Na bučariji - kako fotografirati

Na bučarijo, ki je v začetku septembra potekala v vasi Stara cesta blizu Ljutomera, sem vzela samo kompaktni fotoaparat. Vedela sem, da bi bilo nevljudno do spremljevalcev, če bi preveč časa zapravljala z nastavitvami na bolj "resnem" fotoaparatu. Nekaj fotografij ni uspelo, je pa jih ostalo dovolj za spomine.

Pri pregledovanju fotografij sem opazila, da sem naredila tri podobne, samo z različnimi postavitvami. Nisem strokovnjak za fotografijo, vendar bom napisala nekaj komentarjev, ki vam bodo mogoče koristili, ko boste vi fotografirali ali izbirali fotografije za objavo na blogu ali fb.

Fotografirala sem s potke, ker je bil travnik razmočen in blaten. Moj fotoaparat nima večjega zuma. Takoj sem videla, da je slika neuporabna: preveč detajlov, napačna kompozicija.

Ko sem le žrtvovala čiste čevlje in se sprehodila med razstavljenimi bučami, je nastala takšna slika. Cel kup izboljšav je še možnih, vendar je glavni nauk, da je velikokrat manj več - fotografija ne sme biti natrpana.

Moja prijateljica Branka je z veseljem pozirala, celo njena obleka je bila barvno umirjena, da je oranžna buča lahko igrala vodilno vlogo. Vseeno so nam fotografije z ljudmi najbolj všeč, pogosteje jih opazimo kot tiste s predmeti. Nauk: vsak je na fotografiji lahko lep, če je fotograf dovolj dober. 

Najpogostejša napaka fotografskih amaterjev pa je, da fotografirajo proti soncu in je obraz/glavni motiv v senci. Fotografiranje je svetloba, zato naj bo motiv enakomerno osvetljen in lepo viden. Tako boste izboljšali najmanj 50% fotografij.

Fotografsko raziskovanje reke Krke

Lepo, sončno vreme, dve prijateljici fotografki in izlet ob reki Krki, pa dobimo tole:

Ni treba na Azurno obalo, tudi Krka ima prave barve

Prijateljica S. na delu

Kljub temu, da sva se na pot opravili pozno po kosilu, je bilo svetlobe preveč in zelo težko je bilo fotografirati.

Magnolija ob Gradu Otočec je tako močno dišala, da sva jo zavohali že na parkirišču - vsaj 50 metrov vstran

Seveda, kjer je reka, potrebujemo mostove - ali čolne.

Kaj nam kaže ta regrat, boste rekli. Ampak, tale je z Otočca!

Lep dan je bil, z veseljem sem raziskovala meni manj znano reko. 

Fotografiranje po žensko

Že večkrat sem želela napisati članek o tem, kako drugače fotografiramo ženske. To priznavajo tudi predavatelji na delavnicah in seminarjih. Samo proizvajalci v večini še vedno ignorirajo ženski pristop k fotografiranju in uporabi fotoaparata. Že pri izbiri fotoaparata se zatakne, saj bi ženske najraje imele barvne, ponudba pa je v večini črna. Pri kompaktnih fotoaparatih se še najde nekaj barv, pri zrcalno-refleksnih prevladujejo črni.

Gumbi, meniji in navodila so moški razvili in napisali za moške. Ne bom izgubljala besed, podobno je pri avtomobilih in ostali tehniki.

Zanimivo je na delavnicah in seminarjih opazovati moške in ženske, kako se lotijo fotografiranja. Razlike so očitne, tudi pri izbiri motivov. Ženske imamo v povprečju boljše fotografsko oko, vendar manj časa namenimo fotografiranju in obdelavi fotografij. Kot pri kuhanju: ženske obvladamo dnevno rutino in se ne znamo same pohvaliti, moški se takoj okličejo za vrhunske kuharje in se hvalijo za vsako dobro postavljeno peteršiljevo vejico.

Že pred Majorko sem opazila, da mi mali Nikon nagaja pri ostrenju. Seveda sem ga pozabila odnesti na servis, zato sem imela na dopustu težave z ostrenjem in osvetlitvijo. Poskušala sem spremeniti vse meni znane gumbe in menije, vendar ni bilo uspeha.

Po dopustu sem se takoj odpravila k Foto Beseničar, moji bazni postajo, kar se tiče opreme in nasvetov. Stane, že več kot sedem let moj svetovalec pri takšnih in drugačnih foto vprašanjih, je takoj potrdil, da s fotoaparatom nekaj ni v redu. Medtem, ko ga je preizkušal, sem klepetala z njegovo kolegico in se navduševala nad, končno, modrimi in lila fotografskimi torbami. Že po dveh minutah mi je Stane vrnil brezhibno delujoči aparat. Razlaga: ni mogel ugotoviti, kaj je narobe, zato ga je resetiral.

Na poti od Bežigrada do domov sem preizkusila Nikona in kot motiv našla celo travice. Poznate to križišče?

Pa smo tam! Zakaj se tega sama nisem spomnila - že na Majorki? Ker sem ženska. Saj naslednjič bom znala, se hitro učim, ampak, da bi uporabila pri reševanju "večje kladivo" - kot svetuje Murphy, se nisem spomnila.

V soboto se bom udeležila delavnice o ulični fotografiji, pa me prav zanima, kako bom uporabila svoj žensko-gradbeniški pogled. Prepričana sem, če bi imela npr. zeleni fotoaparat in rdečo torbico, bi fotografirala še boljše.

Fototečaj - ponovno v šoli

Pred tremi leti in pol sem se prvič udeležila začetnega in nadaljevalnega fototečaja pri e-fotografiji. Fotografiranje ni moj najljubši ali edini hobi, me pa toliko privlači, da se dodatno izobražujem. Občasno se udeležim fotoizleta, grem na fotopredavanje ali razstavo. Letos pa sem se odločila, da bom obnovila svoje znanje, zato sem vpisala v fototečaj.

Ko primerjam fotografije, nastale pred tremi leti, in letošnje, sem zadovoljna. Vaja dela mojstra, še posebej pri fotografiranju, zato je razlika očitna. Včeraj smo morali učenci predstaviti 20 fotografij, za vas pa sem izbrala tele:

Maja nam je potrpežljivo pozirala. V pravilo, da ni nefotogeničnega človeka, ampak samo slab fotograf, ne verjamem preveč. Zakaj potem na vseh fotografijah zgledam tako slabo?

Malo sem se igrala z obdelavo fotografije in jo zanalašč naredila temno. Rdeče strehe okrog cerkve poudarjajo trikotno dinamiko. Tole pišem samo v opomin, da so VSE fotografije, ki jih vidite v medijih, obdelane in retuširane! Ko naslednjič na zvezdnicah ne boste videli celulita in maščobe, se spomnite na to.

S preprostim trikom lahko naredimo takšen posnetek, da je gibajoči predmet nejasen, okvir pa oster. 

Stopnišče v Nebotičniku; ena mojih najljubših fotografij, ker me spominja na školjko.

Takšno je vzdušje na terasi Nebotičnika tik pred sončnim zahodom. Romantično, prijetno, zanimivo. 

Fotografija nočne Ljubljane je seveda narejena s stojalom. 

Ponavadi predmete na fotografiji postavimo v zlati rez ali na tretjino, tokrat pa je Majino mesto centralno, saj je tudi njena drža takšna.

Na Tivolski cesti smo s fotoaparatom "sledili" avtomobilom. Potem pa se je pripeljal motorist in v zadnjem trenutku sem ga ujela v objektiv. Hvala za pisane barve!

Fotografija je narejena z Nebotičnika. Ljubljana je fotogenično mesto, samo ne vsa in zelo težko je dobiti lep  izrez.